V odgovoru na ugovor je treba odgovoriti na navedbe ugovora, saj ga sicer ni mogoče upoštevati. Če namreč upnik vloži samo pavšalni odgovor je isto kot, da sploh ni odgovoril in se šteje, da so navedbe ugovora resnične.
Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, ki ga je dolžnik smiselno uveljavljal z navedbo, da je podlage naročil v imenu gospe A., ima lahko za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazal za utemeljenega. Ugovor dolžnika je zato v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen in je zato utemeljen.
Le ustrezna tožba na razveljavitev sporazuma oziroma poravnave bi bila lahko razlog za odložitev izvršbe, ob izpolnjeni drugi predpostavki pretrpljene znatnejše škode.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
V tej fazi postopka se Okrožno sodišče v Kranju po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno, saj bi to, glede na določilo 2. odst. 19. člena ZPP, lahko storilo najkasneje ob predhodnem preizkusu predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Da so bile izpovedbe drugih prič manj zanesljive, kažejo nasprotja v njihovih izjavah tako glede tega, ali jih je kdo vodil preko meje in koliko je bilo teh oseb, kakor tudi glede tega, kdo in kaj se je pogovarjal za prevoz z obdolžencem in koliko bi ta stal.
Kadar je dovoljena izvršba z večimi izvršilnimi sredstvi, pa se stečejo pogoji za ustavitev izvršbe glede enega izvršilnega sredstva, sodišče ustavi izvršbo le za to izvršilno sredstvo, ne pa v celoti.
Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je bilo v zavesti obdolženca, da češnja (ki je v razmerju do zemljišča stranska stvar in kot prirast k zemljišču nesamostojni sestavni del zemljišča) stoji na tujem zemljišču. Ob oceni zagovora obdolženca, izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov (spis Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. ...) je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da glede na posestni spor v zvezi z zemljiščem, na katerem je bila posajena češnja, obdolžencu ni moč z gotovostjo dokazati, da je uničil tujo stvar. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno iz opisa dejanja v obtožnem predlogu (ki je obdolžencu očital nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari), navedeni očitek izpustilo.
Ker je tožena stranka dokazala, da je skupna lastnica hiše, ki je bila hiša pridobljena med trajanjem zakonske zveze, ne more tožnik trditi, da je v stanovanju brez pravnega naslova.
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se je drugoobdolženi s srpom v bistvu branil pred protipravnim napadom prvoobdolženega, pri čemer sta oba utrpela lahke telesne poškodbe, je ob ugoditvi pritožbi zagovornika prvoobdolženega izpodbijano sodbo, s katero sta bila oba spoznana za kriva storitve kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ na škodo drug drugega, spremenilo tako, da je zaradi ravnanja v silobranu drugoobdolženega oprostilo.