Storilcu "zavarovalniške" goljufije bi bilo namreč moč očitati naklep le do višine pričakovane zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica zavarovancu plačala na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju in torej po kriterijih, ki jih priznava zavarovalnica.
Pogoj za upoštevanje zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice (tretji odst. 178. čl. ZIZ) je izpolnjen v primeru, ko je predmet cenitve in izvršbe le solastninski delež dolžnika, ne pa tudi pri ugotovitvi vrednosti celotne in neobremenjene nepremičnine.
Kdaj neko ravnanje katerega od procesnih udeležencev iz I. odst. 140. člena ZKP očitno meri na zavlačevanje postopka, je dejansko vprašanje. Ravnanje zagovornika po pooblastilu, da na dve glavni obravnavi ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, na zadnji obravnavi pa, ko je bil seznanjen z namero sodišča, da sodi njegovemu klientu v nenavzočnosti, pooblastilo odpovedal brez upravičenega razloga, meri na zavlačevanje postopka. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je odvetniku izreklo denarno kazen.
Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZST člen 19, 19/4, 19, 19/4. ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 83, 83/2, 13, 13/1, 15, 83, 83/2.
stečajni upravitelj - taksa za pritožbo
Stečajni senat je (na predlog stečajnega upravitelja) odločal o povračilu nujnih stroškov (glej 2. odstavek 83. člena ZPPSL). Ker je šlo za sklep stečajnega senata, je bila dopustna pritožba po določbi 1. odstavka 13. člena ZPPSL. Pritožbo zoper takšen sklep pa je že na podlagi prej navedenega lahko podal samo stečajni upravitelj, kot legitimirana oseba, saj je šlo za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti v stečajnem postopku. Ker pa je po določbi 4. točke 19. tarifne številke Zakona o sodnih taksah (vsakršno) pritožbo zoper odločbo stečajnega senata predvidena taksa v višini 1000 točk, je takšno takso stečajni upravitelj, kot pritožnik in s tem taksni zavezanec, tudi dolžan plačati.
Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec - pravica do uporabe stanovanja - učinek - pravica do odkupa stanovanja
Po smrti imetnika stanovanjske pravice je tožnica kot edina uporabnica obdržala pravico do nadaljnje uporabe stanovanja. Ta pravica je bila, po svoji vsebini in pravnih učinkih povsem izenačena z imetništvom stanovanjske pravice. Tožena stranka ji je zato, na njeno zahtevo, bila dolžna prodati stanovanje.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga
Če iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, upnik pa te ne zatrjuje niti s pisno vlogo, je predlog za izvršbo neutemeljen in ne nepopoln.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice se ne prizna za kakršnokoli prizadetost dobrin oz. čustev, tako tudi ne za prekinjeni dopust. V zvezi z odmero odškodnine je treba upoštevati tudi dejstvo, da je tožena stranka takoj objavila v svojem časopisu opravilo oz. preklic članka, s katerim je bila storjena kršitev, kar je zagotovo bistveno zmanjšalo obseg tožniku prizadejane negmotne škode.
Pravica do nujnega deleža izhaja iz zakona, zato ni treba, da nujni dedič s tožbo zahteva razveljavitev darilne pogodbe, s katero je bil nujni delež prikrajšan. Nujni dediči lahko zahtevajo nujni delež v pravdi, če zapuščinske obravnave ni bilo, ker je zapustnik vse svoje nepremično premoženje podaril tožencu.