Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice se ne prizna za kakršnokoli prizadetost dobrin oz. čustev, tako tudi ne za prekinjeni dopust. V zvezi z odmero odškodnine je treba upoštevati tudi dejstvo, da je tožena stranka takoj objavila v svojem časopisu opravilo oz. preklic članka, s katerim je bila storjena kršitev, kar je zagotovo bistveno zmanjšalo obseg tožniku prizadejane negmotne škode.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga
Če iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, upnik pa te ne zatrjuje niti s pisno vlogo, je predlog za izvršbo neutemeljen in ne nepopoln.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1, 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vložitev nove tožbe - oprostitev plačila sodne takse
Dolžnost tožeče stranke je bila, da že ob vložitvi tožbe določno navede zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter tudi predlog za oprostitev sodnih taks, če je želela, da učinkuje tudi za tožbo. Njeno sklicevanje, da ji vrednost spornega predmeta ni bila znana, je zato neupoštevno, predvsem pa ne more vplivati na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi sodnih taks, ki je zakonsko vezan na dan vložitve predloga za oprostitev.
Ravnanje tožnice, s katerim je očitno odobrila ravnanje toženke, izključuje protipravnost oz. samovoljnost toženkinega "posega" in s tem motenje tožničine posesti.
Aktivna legitimacija upravnika stanovanjske hiše za izterjavo stroškov obratovanja od enega lastnika večstanovanjske hiše izvira iz pogodbe o upravljanju, ki so jo sklenili lastniki večstanovanjske hiše in ki jo je po vsebini treba opredeliti kot pogodbo o naročilu.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec - pravica do uporabe stanovanja - učinek - pravica do odkupa stanovanja
Po smrti imetnika stanovanjske pravice je tožnica kot edina uporabnica obdržala pravico do nadaljnje uporabe stanovanja. Ta pravica je bila, po svoji vsebini in pravnih učinkih povsem izenačena z imetništvom stanovanjske pravice. Tožena stranka ji je zato, na njeno zahtevo, bila dolžna prodati stanovanje.
Kdaj neko ravnanje katerega od procesnih udeležencev iz I. odst. 140. člena ZKP očitno meri na zavlačevanje postopka, je dejansko vprašanje. Ravnanje zagovornika po pooblastilu, da na dve glavni obravnavi ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, na zadnji obravnavi pa, ko je bil seznanjen z namero sodišča, da sodi njegovemu klientu v nenavzočnosti, pooblastilo odpovedal brez upravičenega razloga, meri na zavlačevanje postopka. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je odvetniku izreklo denarno kazen.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 173, 177, 177/2, 200, 200/1.
negmotna škoda - gmotna škoda - denarna odškodnina - nevarna dejavnost - nevarna stvar - prosti preudarek
Tožnik po nezgodi 15 mesecev ni mogel delati oziroma najti zaposlitve. V času ko je prišlo do poškodbe, res ni bil redno zaposlen, vendar pa je tudi takrat praktično ves čas delal, bodisi preko javnih del bodisi je sam iskal delo pri tožencu. Takoj ko je po poškodbi toliko okreval, da je lahko začel ponovno delati, je iskal primerno zaposlitev in delal priložnostno, nato pogodbeno pri različnih delodajalcih: pri zadnjem pa je še vedno redno zaposlen za določen čas. Tožnik bi tudi v obdobju, ko zaradi poškodbe ni mogel delati gotovo delal in je bil zato prikrajšan pri dohodkih. Kakšen odhodek bi imel v spornem obdobju pa se ne da ugotoviti, saj je tožnik iskal priložnostna dela in veliko menjaval zaposlitve. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini materialne škode v skladu z določbo 223. člena ZPP (1977) po prostem preudarku.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.
Storilcu "zavarovalniške" goljufije bi bilo namreč moč očitati naklep le do višine pričakovane zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica zavarovancu plačala na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju in torej po kriterijih, ki jih priznava zavarovalnica.
Ne drži dolžnikova navedba v ugovoru, da ni podane subjektivne identitete med upnikom v izvršilnem naslovu in izpodbijanem sklepu. Dolžnika, navedenega v izvršilnem naslovu, je prevzel P. M. d.d., zato je ta legitimiran kot dolžnik, da izpolni upnikovo judikatno terjatev.
pritožbeni postopek - navedba novih dejstev v pritožbenem postopku
Preživninski zavezanec je šele v pritožbi zatrdil, da ne opravlja več honorarnega dela v avto-šoli zardi okvare osebnega avtomobila in predloži o tem potrdilo o odjavi vozila iz prometa. Na glavni obravnavi je le-trdil, da bo dejavnost opustil, po pritožbenih trditvah pa naj bi jo opustil že pred narokom za glavno obravnavo. To pa pomeni, da je v pritožbi navajal dejstva, ki bi jih lahko že do konca glavne obravnave, zato jih v pritožbi ne more uspešno uveljavljati.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.