Plačilo takse je po določbi 4. odst. 180. člena ZPP/99 procesna predpostavka za odločanje sodišča. Po navedeni določbi se tako domneva, da je bila tožba umaknjena, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč tožeča stranka predložila dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačala peti dan od prejema opomina.
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
Prepričljivi so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, ki zanika, da bi oškodovanki kritičnega jutra zagrozil, da jo bo zaklal, če ga ne bo vpisala v zemljiško knjigo. Izpovedbi oškodovanke in njenega moža, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodka in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje, sta prepričljivi, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo o za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da so obdolženčeve besede oškodovanki predstavljale resno grožnjo.
Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1, 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vložitev nove tožbe - oprostitev plačila sodne takse
Dolžnost tožeče stranke je bila, da že ob vložitvi tožbe določno navede zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter tudi predlog za oprostitev sodnih taks, če je želela, da učinkuje tudi za tožbo. Njeno sklicevanje, da ji vrednost spornega predmeta ni bila znana, je zato neupoštevno, predvsem pa ne more vplivati na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi sodnih taks, ki je zakonsko vezan na dan vložitve predloga za oprostitev.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
Ker predstavlja izmikanje bistveni element kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, v izreku sodbe pa je bilo neustrezno opredeljeno zgolj s trditvijo, da je obdolženec ustanovitelj trgovine ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, pa preživnine ne plačuje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.
Zakonsko določena dolžnost prijavljanja se nanaša na okoliščine, od katerih je odvisna verjetnost nastopa zavarovalnega primera in ne na vrednost same stvari.
Odškodnina, ki jo je sodišče priznalo denacionalizacijskim upravičencem v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 36.720,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe po 45. čl. ZDen, ne nasprotuje določbi drugega in tretjega odst. Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Stanovanjski zakon res kot najemodajalca pozna le lastnika stanovanja, vendar s tem ne derogira splošnih pravil obligacijskega prava. Po prenehanju najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, lahko najemodajalec zahteva od najemnika, naj mu vrne stanovanje, ta pa se ne more braniti, češ da najemodajalec ni lastnik.