sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožena stranka dokazala, da je skupna lastnica hiše, ki je bila hiša pridobljena med trajanjem zakonske zveze, ne more tožnik trditi, da je v stanovanju brez pravnega naslova.
Kadar je dovoljena izvršba z večimi izvršilnimi sredstvi, pa se stečejo pogoji za ustavitev izvršbe glede enega izvršilnega sredstva, sodišče ustavi izvršbo le za to izvršilno sredstvo, ne pa v celoti.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravdni postopek - raba - pritožbeni postopek - vsebina pritožbe - novi dokazi
Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Dolžnik v zvezi z izterjevanim računom št. 65/98 in 28/99 v ugovoru smiselno zatrjuje, da upnik svoje obveznosti ni opravil v skladu z dogovorom. S tem je navedel dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu moč šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel tudi, da so mu bili stroji po računu 24/99 pripeljani na njegove stroške "na konsignacijsko prodajo". Glede na to, da dolžnik zatrjuje obstoj konsignacijskega razmerja in priznava upnikovo terjatev do višine 150.000,00 SIT, bo moral upnik v pravdnem postopku dokazati, da račun št. 24/99 temelji na drugačnem dogovoru oz. realizaciji konsignacijske prodaje, kot jo zatrjuje dolžnik.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
V tej fazi postopka se Okrožno sodišče v Kranju po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno, saj bi to, glede na določilo 2. odst. 19. člena ZPP, lahko storilo najkasneje ob predhodnem preizkusu predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
denacionalizacija - status zemljišča - stavbno zemljišče
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.
Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.
ZD člen 207, 214, 214/2, 214/2-6, 207, 214, 214/2, 214/2-6.
dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju
Če mladoletni dedič pred izdajo sklepa o dedovanju postane polnoleten, ga je sodišče dolžno pozvati, da se izjavi o zahtevkih drugih dedičev, če lahko odločitev o teh zahtevkih odločilno vpliva na izid zadeve.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.