sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43008
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev na ugotovitev deleža in obsega skupnega premoženja, drugačnega od tistega, ki je bil že ugotovljen s pravno veljavno sklenjenim sporazumom med zakoncema, za izpodbijanje katerega zaradi napak volje so že potekli vsi prekluzivni roki iz 117. člena ZOR, ni verjetno izkazana v pomenu določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ.
Kadar dolžnik dolguje več istovrstnih obveznosti, pa izpolnitev ne zadostuje za poravnavo vseh in se z upnikom o vračunanju nista sporazumela, določi vrsti red vračunanja dolžnik najkasneje ob izpolnitvi.
Čeprav svoje preživninske obveznosti za prvega otroka ne izpolnjuje prostovoljno, prisilna izterjava preživnine prav tako obremenjuje preživninskega zavezanca in vpliva na njegovo možnost prispevati k preživljanju drugega otroka.
Ker je Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča določal, da v arondacijskem postopku pripojeno zemljišče postane družbena lastnina, zemljišče, ki ga dobi v odškodnino prejšnji lastnik pripojenega zemljišča pa postane njegova lastnina, ni potreben še vpis v zemljiško knjigo kot pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na tem v odškodnini prejetem zemljišču.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1, 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vložitev nove tožbe - oprostitev plačila sodne takse
Dolžnost tožeče stranke je bila, da že ob vložitvi tožbe določno navede zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter tudi predlog za oprostitev sodnih taks, če je želela, da učinkuje tudi za tožbo. Njeno sklicevanje, da ji vrednost spornega predmeta ni bila znana, je zato neupoštevno, predvsem pa ne more vplivati na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi sodnih taks, ki je zakonsko vezan na dan vložitve predloga za oprostitev.
Aktivna legitimacija upravnika stanovanjske hiše za izterjavo stroškov obratovanja od enega lastnika večstanovanjske hiše izvira iz pogodbe o upravljanju, ki so jo sklenili lastniki večstanovanjske hiše in ki jo je po vsebini treba opredeliti kot pogodbo o naročilu.
Ne drži dolžnikova navedba v ugovoru, da ni podane subjektivne identitete med upnikom v izvršilnem naslovu in izpodbijanem sklepu. Dolžnika, navedenega v izvršilnem naslovu, je prevzel P. M. d.d., zato je ta legitimiran kot dolžnik, da izpolni upnikovo judikatno terjatev.
ZTLR člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Iz izreka izhaja, služnostna pravica hoje in vožnje brez omejitev, iz obrazložitve pa, da gre za služnost za potrebe gnojišča.Sodišče prve stopnje bo moralo tudi še raziskati, kakšne vrste voženj so se opravljale, da bo mogoče odločiti o zahtevku.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1.
neupravičena obogatitev - uporaba stvari
Če toženec kot solastnik solastno stvar izključno uporablja in preprečuje tožniku uporabo solastne stvari, tožnik ne more zahtevati odškodnine v višini zakupnine, saj solastnega nerazdeljenega deleža ne more dati v zakup. V takem primeru gre za neupravičeno obogatitev.
Pravica do nujnega deleža izhaja iz zakona, zato ni treba, da nujni dedič s tožbo zahteva razveljavitev darilne pogodbe, s katero je bil nujni delež prikrajšan. Nujni dediči lahko zahtevajo nujni delež v pravdi, če zapuščinske obravnave ni bilo, ker je zapustnik vse svoje nepremično premoženje podaril tožencu.
KZ člen 3, 37, 37/5, 311, 311/2. ZKP člen 372, 372.
prepovedan prehod čez državno mejo
Zagovornik nima prav, ko oporeka stvarni in krajevni pristojnosti prvostopnega sodišča. V času, ko je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je bila zanj v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let. Po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o sodiščih (ZS) so za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen izjem), pristojna okrajna sodišča. Sprememba KZ, ki je stopila v veljavo po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja (23/4-1999), ob tudi nekoliko spremenjenem opisu kaznivega dejanja zanj sicer predpisuje kazen zapora do petih let, kar ima za posledico, da sedaj o teh kaznivih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka 311. člena KZ sodijo okrožna sodišča, vendar opisana sprememba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v času ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se ta po storitvi spremeni, pa se uporabi zakon, ki je milejši za storilca. Ker je spremenjeni KZ strožji za obdolženca, je pritožba zagovornika, ki stremi za tem, da bi mu sodilo okrožno sodišče, v nasprotju z določbo člena 3 KZ in v škodo obdolženca.