ZKP člen 207, 207/1, 207/2, 207/4, 207, 207/1, 207/2, 207/4.
hišni pripor - odreditev pripora
Državni tožilec v pritožbi zoper sklep, s katerim je senat sodišča prve stopnje po II. odstavku 207. člena, ob preizkusu po preteku dveh mesecev, podaljšal hišni pripor, ne more predlagati odreditve pripora. Po izročitvi obtožnice do konca glavne obravnave je namreč za odločanje o odreditvi pripora pristojen senat sodišča prve stopnje. Tudi če tak senat zavrne predlog za odreditev pripora, zoper tak sklep, po določbah IV. odstavka 207. člena ZKP, pritožba ni dovoljena.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
Kadar dolžnik dolguje več istovrstnih obveznosti, pa izpolnitev ne zadostuje za poravnavo vseh in se z upnikom o vračunanju nista sporazumela, določi vrsti red vračunanja dolžnik najkasneje ob izpolnitvi.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1.
neupravičena obogatitev - uporaba stvari
Če toženec kot solastnik solastno stvar izključno uporablja in preprečuje tožniku uporabo solastne stvari, tožnik ne more zahtevati odškodnine v višini zakupnine, saj solastnega nerazdeljenega deleža ne more dati v zakup. V takem primeru gre za neupravičeno obogatitev.
Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljive izpovedi oškodovanca, potrjene z izpovedbo priče, posredno pa tudi z zdravniškim spričevalom, zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 145/1 KZ, ko je namenoma zapeljal proti oškodovancu z osebnim avtomobilom tako, da je moral odskočiti ter se je pri tem telesno poškodoval. Ker je ob tem zanesljivo ugotovilo tudi motiv za storitev kaznivega dejanja,ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčevega zagovornika, da je dejansko stanje bilo ugotovljeno zmotno in nepopolno, zaradi česar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Ne glede na to, da ne gre za listino, ki naj bi jo predlagatelj priložil predlogu za taksno oprostitev (ni zadnja odločba o dohodnini), pa je moč pritrditi pritožbenim navedbam, da predložena odločba Centra za socialno delo o dodelitvi denarnega dodatka dovolj jasno prikazuje upnikovo slabo premoženjsko stanje.
motenje posesti - pravni interes za vložitev tožbe
Pojma ekonomski interes ZTLR pri motenju posesti ne pozna. Uvedla ga je sodna praksa za preprečevanje zlorabe tega pravnega instituta. Kadar za tako zlorabo ne gre, je ekonomski interes podan, s tem pa tudi pravni interes za vložitev tožbe.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
Iz posojilne pogodbe je posojilojemalec dolžan vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel. Vkolikor vtoževani znesek le-tega presega, mora sodišče ugotavljati, kaj ta presežek predstavlja, še posebej če posojilojemalec zatrjuje, da gre za oderuške obresti.