ZTLR člen 20, 33, 49, 51, 52, 20, 33, 49, 51, 52. ZOR člen 103, 103.
služnostna pravica
Pravna prednika tožnikov sta pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, vendar pa je bila s pogodbo in aneksom ustanovljena služnostna pravica v korist nepremičnine parc. št. 477/1. Služnost pa je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika služnostnega zemljišča. S pogodbo z dne 2.8.1989, ki je predmet tožbenega zahtevka, je toženec odsvojil nepremičnino parc. št. 477/1 in tako na drugotoženca poleg lastninske pravice, prenesel tudi služnostno pravico. Z ničemer pa ni razpolagal z nepremičninami, ki so bile las pravnih prednikov tožnikov, zato obravnavana pogodba ni nična.
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407, 407/1, 407/1-1.
obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje je z v postopku neprave obnove kazenskega postopka spremenilo prejšnji sodbi glede odločbe o kazni in obsojencu izreklo eno samo kazen. Pri nepravi obnovi kazenskega postopka ter združevanju kazni iz pravnomočnih sodb z izrekanjem ene same kazni za dejanja v steku, izreče sodišče novo kazen samo na podlagi tistih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pri izreku kazni kot obteževalne okoliščine upoštevalo obsojenčevo predkaznovanost za istovrstno kaznivo dejanje (sodba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 140/97) in veliko vrednost vzetih predmetov na škodo trgovine F... (3,176.813,00 SIT), ki odstopa od običajne vrednosti pri tovrstnih kaznivih dejanjih in je tudi po oceni sodišča druge stopnje izrečena enotna kazen primerna teži dejanj in stopnji obtoženčeve krivde.
Na nepremičnini v družbeni lasti lastninske pravice s priposestvovanjem ni bilo mogoče pridobiti, pa čeprav gre za nepremičino, ki je po Zakonu o lastninjenju nepremičnine v družbeni lasti iz leta 1997 prešla v last prejšnjega imetnika pravice uporabe.
ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
Odškodnina, ki jo je sodišče priznalo denacionalizacijskim upravičencem v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 36.720,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe po 45. čl. ZDen, ne nasprotuje določbi drugega in tretjega odst. Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
Ker predstavlja izmikanje bistveni element kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, v izreku sodbe pa je bilo neustrezno opredeljeno zgolj s trditvijo, da je obdolženec ustanovitelj trgovine ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, pa preživnine ne plačuje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.
Zakonsko določena dolžnost prijavljanja se nanaša na okoliščine, od katerih je odvisna verjetnost nastopa zavarovalnega primera in ne na vrednost same stvari.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini listine, in samo listino, zato je ni mogoče preizkusiti.
izvajanje dokazov - zaslišanje strank - osebna vročitev - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP člen 373, 373/3, 373, 373/3. ZOR člen 132, 132/4, 132, 132/4.
pogodba - učinki razdrte pogodbe
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi toženčeve kršitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka okoriščanja tožene stranke niti ni zatrjevala, torej ni zatrjevala tistega pravotvornega dejstva, ki bi utemeljevalo uporabo četrtega odst. 132. čl. ZOR. S tem, ko je prvostopno sodišče iz dejstva razdrtja pogodbe in vračila avansa sklepalo na obstoj toženčeve koristi, je upoštevaje trditveno podlago spora materialno pravo uporabilo zmotno.