Na nepremičnini v družbeni lasti lastninske pravice s priposestvovanjem ni bilo mogoče pridobiti, pa čeprav gre za nepremičino, ki je po Zakonu o lastninjenju nepremičnine v družbeni lasti iz leta 1997 prešla v last prejšnjega imetnika pravice uporabe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, ki ga je dolžnik smiselno uveljavljal z navedbo, da je podlage naročil v imenu gospe A., ima lahko za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazal za utemeljenega. Ugovor dolžnika je zato v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen in je zato utemeljen.
Ne drži dolžnikova navedba v ugovoru, da ni podane subjektivne identitete med upnikom v izvršilnem naslovu in izpodbijanem sklepu. Dolžnika, navedenega v izvršilnem naslovu, je prevzel P. M. d.d., zato je ta legitimiran kot dolžnik, da izpolni upnikovo judikatno terjatev.
pritožbeni postopek - navedba novih dejstev v pritožbenem postopku
Preživninski zavezanec je šele v pritožbi zatrdil, da ne opravlja več honorarnega dela v avto-šoli zardi okvare osebnega avtomobila in predloži o tem potrdilo o odjavi vozila iz prometa. Na glavni obravnavi je le-trdil, da bo dejavnost opustil, po pritožbenih trditvah pa naj bi jo opustil že pred narokom za glavno obravnavo. To pa pomeni, da je v pritožbi navajal dejstva, ki bi jih lahko že do konca glavne obravnave, zato jih v pritožbi ne more uspešno uveljavljati.
ZTLR člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Iz izreka izhaja, služnostna pravica hoje in vožnje brez omejitev, iz obrazložitve pa, da gre za služnost za potrebe gnojišča.Sodišče prve stopnje bo moralo tudi še raziskati, kakšne vrste voženj so se opravljale, da bo mogoče odločiti o zahtevku.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Da so bile izpovedbe drugih prič manj zanesljive, kažejo nasprotja v njihovih izjavah tako glede tega, ali jih je kdo vodil preko meje in koliko je bilo teh oseb, kakor tudi glede tega, kdo in kaj se je pogovarjal za prevoz z obdolžencem in koliko bi ta stal.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
Aktivna legitimacija upravnika stanovanjske hiše za izterjavo stroškov obratovanja od enega lastnika večstanovanjske hiše izvira iz pogodbe o upravljanju, ki so jo sklenili lastniki večstanovanjske hiše in ki jo je po vsebini treba opredeliti kot pogodbo o naročilu.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
V tej fazi postopka se Okrožno sodišče v Kranju po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno, saj bi to, glede na določilo 2. odst. 19. člena ZPP, lahko storilo najkasneje ob predhodnem preizkusu predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
Dolžnik v zvezi z izterjevanim računom št. 65/98 in 28/99 v ugovoru smiselno zatrjuje, da upnik svoje obveznosti ni opravil v skladu z dogovorom. S tem je navedel dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu moč šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel tudi, da so mu bili stroji po računu 24/99 pripeljani na njegove stroške "na konsignacijsko prodajo". Glede na to, da dolžnik zatrjuje obstoj konsignacijskega razmerja in priznava upnikovo terjatev do višine 150.000,00 SIT, bo moral upnik v pravdnem postopku dokazati, da račun št. 24/99 temelji na drugačnem dogovoru oz. realizaciji konsignacijske prodaje, kot jo zatrjuje dolžnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedbe priče v kazenskem postopku kot prepričljive. Sklicevanje pritožnika na neskladje med njeno izjavo, dano v predhodnem postopku (ki je bila za obdolženca še bolj obremenjujoča) in v kazenskem postopku, nima teže, ker je sodba oprta na njeno skladno pričevanje v kazenskem postopku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 453, 339, 339/2, 339/2-8, 453.
spor majhne vrednosti - pisna oblika
V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.
Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti.
sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 132, 132/1, 133, 133/2, 132, 132/1, 133, 133/2.
ugovor
Ker je bil sklep o izvršbi najprej pomotoma vročen tretji osebi in ne dolžniku, je bil ugovor, ki je bil vložen v roku osmih dni od (pravilnega) prejema sklepa s strani dolžnika, pravočasen.
domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.