Za opredelitev kvalifikatorne okoliščine, da je bil obtoženec član združbe za izvrševanje kaznivih dejanj (3. odst. 311. čl. KZ) ni odločilno, kako pomemben član združbe je bil, ali je šlo zgolj za obtoženčevo enkratno udeležbo in ali je obtoženec poznal člane združbe. Ta zakonski znak kaznivega dejanja konstituirajo okoliščine, da je pri spravljanju ljudi čez mejo sodelovalo več oseb (najmanj 3), da so bile njihove vloge vnaprej dogovorjene in porazdeljene in da je skupino povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, kar vse izpovedbe prič v konkretnem primeru prepričljivo potrjujejo.
ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
Ne glede na okoliščine, ki so vplivale na to, da kaznivo dejanje velike tatvine ni bilo dokončano, ni razlogov, da sodišče obtoženčev nedokončan poskus kaznivega dejanja, zaradi katerega ni nastala nobena škoda, ne bi obravnavalo mileje kot dokončano kaznivo dejanje.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški
Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.
V postopku izvršitve denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati (6. odst. 38. čl. KZ) so brezpredmetne pritožbene navedbe, kolikor pritožnik z njimi izraža nestrinjanje s pravnomočno sodbo, ki je izvršljiva.
Ker se zamudne obresti obračunavajo na konformni način (torej z obrestovanjem obresti), upnik po delnem umiku predloga za izvršbo pravilno obračunava novo glavnico s pripisovanjem neplačanih obresti in od take (skupne) glavnice zahteva zakonske zamudne obresti (do plačila).
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Dolžnik se je kot porok in plačnik zavezal na plačilo upnikove denarne terjatve, ki jo je upnik nato s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah. Ta denarna terjatev ni bila poravnana, zato lahko z izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika zahteva poplačilo svoje terjatve.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Če sodba v razlogih zaključi, da je dejanje obdolženca dokazano "s prepričljivimi izpovedbami prič" ne opredeli pa se do obdolženčevega zagovora, ki dejanje zanika, pomeni to bistveno kršitev, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Enako kršitev naredi sodišče, če v krivdorek povzame opis iz zasebne tožbe za III. odst. 172. čl. KZ, ravnanje pa opredeli po I. odst., za takšno odločitev pa ne poda razlogov.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V dvomu je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno oziroma če ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti, ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov. Ustrezne dokaze (listine) v takih primerih pribavi pravdno sodišče, kar pomeni, da je tak ugovor treba šteti za obrazložen in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ.
Začetek stečajnega postopka je mogoče predlagati tako zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti dolžnika kot tudi zaradi njegove prezadolženosti. Navedena stečajna razloga nista kumulativna, kar pomeni, da je stečajni postopek nad dolžnikom mogoče opraviti tudi, če je podan samo eden od njiju.
Dejstvo, da se obdolženec "ne čuti krivega za omenjeno ravnanje, saj krivdo pripisuje kar oškodovancu" (domnevati je mogoče, da ima pritožnica s tem v mislih obdolženčevo zanikanje kaznivega dejanja), obdolžencu ne more biti v škodo (pa tudi ne v korist); kajti po Ustavi in zakonu obdolženec ni dolžan priznati krivde, zato bi sodišče kršilo obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, če bi sledilo pritožbi državne tožilke in obdolženčevo zanikanje krivde upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ni podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe (11. točka 1. odst.
371. člena ZKP), če je sodišče v izreku obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, v obrazložitvi pa se je oprlo na 3. točko cit. določbe, ker je ugotovilo, da ni dokazano, da je obdolženec storil dejanje, katerega je obtožen. Navedena kršitev je podana le takrat, kadar gre za nasprotje glede dejanskih, ne pa pravnih vprašanj. Glede na določbo 9. odst. 364. člena ZKP sodišče v izreku niti ni bilo dolžno navesti razlogov za oprostitev, pač pa le v obrazložitvi sodbe.
Vlagatelj je bil pozvan s strani sodišča, da naj dopolni nepopolno vlogo. V določenem roku je vlagatelj odgovoril sodišču in priložil "kazensko zasebno tožbo", v kateri so bili navedeni vsi podatki, ki jih je od vlagatelja zahtevalo sodišče prve stopnje. Kljub temu pa je vlogo - obtožni predlog zavrglo, ker naj ne bi bila sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato, ker je obdolženec v svojem dopisu priložil "kazensko zasebno tožbo", kjer je naveden točen opis kaznivega dejanja, izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo in je zadevo poslalo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Po določbi 2. odst. 340. čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere, če priča ni navzoča in ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Ta določba ni kršena, če je bilo soglasje strank dano izrecno, kot tudi v primeru, če je na takšno soglasje mogoče zanesljivo sklepati zgolj na podlagi konkludentnih ravnanj strank.
Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ocenilo, da je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ po spremenjeni obtožbi, glede na čas od storitve kaznivega dejanja (16.12.1995 do 13.1.1996) pa do glavne obravnave dne 15.6.1999, nastopilo zastaranje kazenskega pregona, ker da v smeri v spremenjeni obtožbi opisanega kaznivega dejanja goljufije ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje za pregon storilca. Zato se je strinjati s pritožnico, da je ob ugotovitvi, da gre za isti historični dogodek prvotni kazenski postopek za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka pretrgal tudi zastaralni rok treh let, ki ga zakon predpisuje za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Že vložitev obtožnice dne 22.12.1998, za kaznivo dejanje, ki je bilo dokončano dne 13.1.1996 je tisto procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaranja kazenskega pregona tudi za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.