sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Nekonkretizirane ugovorne navedbe, da višina v tem postopku uveljavljane terjatve ne ustreza stanju dejanskega dolga, ob nedokazanih trditvah dolžnikov o plačilu upnikove terjatve ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 5. odst. 62. člena v zvezi s 2. odst. 53. člena ZIZ.
Po določbi 196. čl. ZOR je pogoj za spremembo že določene rente ta, da se pozneje znatneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. O tem, katere so tiste nove okoliščine, ki bi nastopile po sporazumni določitvi višine mesečne rente, ne da bi bile znane, objektivno dane oz. ugotovljive že ob njeni določitvi, in ki bi v času od 21.7.1997 do 27.11.1997 (oz. po sodbi sodišča prve stopnje celo do 1.8.1997) narekovale njeno spremembo oz. zvišanje, ni potrebnih dejanskih ugotovitev v razlogih prvostopne sodbe. To je pomembno še zlasti spričo dejstva, ker tožnik s toženo stranko sklenjene poravnave ne izpodbija (na primer zaradi zmote kot ene izmed oblik napake volje - čeprav ponuja trditve ravno v smeri takšne kvalifikacije), niti ne zatrjuje, da bi šlo morebiti za novo škodo, katere obseg v času sklenitve poravnave ni bil znan ali ugotovljiv.
Ker po Zakonu o zavodih zavod ni lastnik stanovanja, ni pasivno legitimiran za zahtevano sklenitev kupoprodajne pogodbe po pogoji stanovanjskega zakona.
izvršilni stroški - potrebni stroški - konferenca s stranko - davek na dodano vrednost
Stroški opomina pred uvedbo sodnega postopka se ne priznajo, če stranka obstoja takega opomina ne izkaže.
Konferenca s stranko pred sestavo izvršilnega predloga ni posebno opravilo, ampak je zajeta v opravilu sestave predloga.
Stroški za fotokopijo in poštnino sodijo med izdatke za stranko in se priznavajo odvetniku v višini 2 % od skupne cene storitve.
Med stroške odvetniškega zastopanja sodijo stroški zastopanja po odvetniški tarifi in odvetnikovi izdatki v zvezi z zastopanjem, med katere sodi tudi davek na dodano vrednost od priznanih stroškov odvetniškega zastopanja.
Kadar tožeča stranka opredeli vrednost spora enotno za več nedenarnih tožbenih zahtevkov, glede pritožbe proti odločitvi glede enega od tožbenih zahtevkov pri odmeri takse ni mogoče upoštevati določbe 4. točke 25. člena ZST, temveč se taksa odmeri upoštevaje vrednost spora.
Ni mogoče zavreči tožbe, če se naslovnik pisanja, z naslova, navedenega na pisanju ni odselil, temveč je le začasno odsoten. V takem primeru je treba uporabiti določbe o fikciji vročitve.
Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.
Ker dolžnik ugovarja, da gre za zemljišča, ki jih nujno potrebuje za preživljanje sebe in bolne žene, o tem pa tudi predlaga dokaze, mora sodišče prve stopnje o teh navedbah odločiti, saj gre lahko za ugovor iz 7. točke 55. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 332, 353, 353-2, 368, 332, 353, 353-2, 368. ZTPDR člen 70, 72, 70, 72. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 45, 45.
odškodninska odgovornost delavca - neopravičena odsotnost z dela - odškodninska odgovornost po kolektivni pogodbi
Po določbi 45. člena Kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo (Ur.
l. RS. št. 16/96), mora delavec v primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela plačati delodajalcu odškodnino v višini enkratnega zneska povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunano za število neopravičenih ur izostanka z dela, zato je sodišče utemeljeno naložilo delavcu plačilo odškodnine, ker je z dela neopravičeno izostal, pred tem pa je višino odškodnine ugotovil delodajalec v postopku po 72. členu ZTPDR.
Sodišče lahko oprosti stranko plačila takse le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
ZPP (1977) člen 353, 368, 370, 353, 368, 370. ZDR člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17/5, 17, 17/1, 17/2, 17/5.
razporeditev delavcev - pogoj - delovna uspešnost
Delavca je mogoče zakonito razporediti iz enega delovnega mesta na drugo, če so podani pogoji po 1. in 2. odst. 17. člena ZTPDR (nujne potrebe dela, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanje, zmožnosti), ne glede na to, ali je delavec uspešno opravljal delo na prejšnjem delovnem mestu ali ne.
Tožnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZTPDR v 3. odst. 60. čl. kogentno določa, da traja mandat disciplinske komisiji dve leti. Delodajalec je na to vezan in ne more svobodno podaljšati mandata komisiji. Če je v disciplinskem postopku odločala komisija, kateri je mandat že potekel, je podana bistvena kršitev določb postopka, katere ni več mogoče sanirati v sodnem postopku, izrečeni disciplinski ukrep pa je nezakonit.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 380, 380-2, 117, 117/1, 121, 380, 380-2. ZPP člen 120, 120.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
ZDR člen 105, 106, 105, 106. ZTPDR člen 80, 83, 83/1, 80, 83, 83/1. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
procesna predpostavka - pravočasnost ugovora pri delodajalcu
V primeru molka organa pri delodajalcu v ugovornem postopku, so pogoji za sodno varstvo odvisni od pravočasnosti vložitve ugovora pri delodajalcu po določbi 80. čl. ZTPDR, pri čemer mora sodišče ugotoviti, kdaj je delavec izvedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.
Če se delavec po dopustu, ki ga je izrabil brez odobritve, vrne na delo, mu preneha delovno razmerje zaradi neupravičenega izostanka več kot pet dni na podlagi 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, po dokončnosti sklepa direktorja.
tihotapstvo - goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.
Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.
Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.
KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.