Ne glede na okoliščine, ki so vplivale na to, da kaznivo dejanje velike tatvine ni bilo dokončano, ni razlogov, da sodišče obtoženčev nedokončan poskus kaznivega dejanja, zaradi katerega ni nastala nobena škoda, ne bi obravnavalo mileje kot dokončano kaznivo dejanje.
Ker se zamudne obresti obračunavajo na konformni način (torej z obrestovanjem obresti), upnik po delnem umiku predloga za izvršbo pravilno obračunava novo glavnico s pripisovanjem neplačanih obresti in od take (skupne) glavnice zahteva zakonske zamudne obresti (do plačila).
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov. Ustrezne dokaze (listine) v takih primerih pribavi pravdno sodišče, kar pomeni, da je tak ugovor treba šteti za obrazložen in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Obtožencu ni mogoče izreči pogojne obsodbe zaradi pravilne odločitve sodišča prve stopnje o izreku kazni zapora treh let saj je takšno obsodbo mogoče izreči le storilcu kaznivega dejanja kateremu sodišče za storjeno določi kazen do dveh let zapora ali denarno kazen.
V postopku izvršitve denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati (6. odst. 38. čl. KZ) so brezpredmetne pritožbene navedbe, kolikor pritožnik z njimi izraža nestrinjanje s pravnomočno sodbo, ki je izvršljiva.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški
Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.
Za opredelitev kvalifikatorne okoliščine, da je bil obtoženec član združbe za izvrševanje kaznivih dejanj (3. odst. 311. čl. KZ) ni odločilno, kako pomemben član združbe je bil, ali je šlo zgolj za obtoženčevo enkratno udeležbo in ali je obtoženec poznal člane združbe. Ta zakonski znak kaznivega dejanja konstituirajo okoliščine, da je pri spravljanju ljudi čez mejo sodelovalo več oseb (najmanj 3), da so bile njihove vloge vnaprej dogovorjene in porazdeljene in da je skupino povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, kar vse izpovedbe prič v konkretnem primeru prepričljivo potrjujejo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Če dolžnik navede, da ugovarja zoper sklep o izvršbi in predlaga razveljavitev, tak ugovor ni obrazložen in je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo.
predlog za izvršbo - obvezne sestavine - verodostojna listina
V kolikor upnik izkaže za verjetno, da številke žiro računa ni mogel ugotoviti, pa mora navesti banko in predlagati, da sodišče pri tej banki samo opravi poizvedbe (2. odst. 140. člena ZIZ) Pritožba pravilno opozarja, da opomin ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ in da lahko izvršilno sodišče o obstoju ali neobstoju upnikove terjatve odloči le na podlagi izpiska iz poslovnih knjig
ZSZ člen 56, 56. ZFO člen 2, 2. ZDavP člen 1, 1. ZDS člen 3, 3.
aktivna legitimacija
Vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je treba presojati po predpisih, na podlagi katerih je davčni organ izdal zavezancu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Splošni pogoji pogodbe zavezujejo toženo stranko le, če jo je tožeča stranka - sestavljalka splošnih pogojev pogodbe - z njimi seznanila in ni dolžna tožena stranka pozivati tožeče stranke k predložitvi splošnih pogojev.
ZOR člen 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2, 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2. ZPPSL člen 118, 118.
cesija
Cesijska pogodba je dvostranska pogodba. Kot taka zavezuje obe stranki, torej cedenta in cesionarja (pa tudi cessusa od tedaj dalje, ko je z odstopom seznanjen). Zato obvestilo stečajnega upravitelja (B 1), da cesijska pogodba zaradi uvedbe stečajnega postopka nad T. ni bila realizirana, ne daje pravne podlage za plačilo dolga cedentu (T.), saj s tem obvestilom dolg tožene stranke do tožeče ni ugasnil.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.