Po telefonu izrečena grožnja z ubojem oškodovancu je lahko takšna, da je zmožna objektivno in ne glede na oškodovančev poklic policista pri njem vzbuditi občutek ogroženosti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
priporni razlog
Ob okoliščinah, da je obdolženec tuji državljan, da ima delovno vizo le za določen čas in da v Sloveniji nima družine ali drugih sorodnikov, je zlasti glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega je obdolženec v kazenskem postopku, zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga begosumnosti pravilen.
Obtožencu ni mogoče izreči pogojne obsodbe zaradi pravilne odločitve sodišča prve stopnje o izreku kazni zapora treh let saj je takšno obsodbo mogoče izreči le storilcu kaznivega dejanja kateremu sodišče za storjeno določi kazen do dveh let zapora ali denarno kazen.
Tudi direktor d.o.o. je lahko motilec, če je v imenu pravne osebe dal nalog za poseg v tujo posest. Motilec je laho tudi kot lastnik enoosebne gospodarske družbe.
Odločilno dejstvo za terjatev iz naslova zamudnih obresti je čas zamujene izpolnitve denarne obveznosti. To dejstvo mora tožnik zatrjevati in zanj predložiti ustrezne dokaze.
Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki ga primeroma našteva 71. člen ZIZ v prvem odstavku ali posebno opravičenega razloga (drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
pogojna obsodba - pogojna obsodba - izdaja nekritega čeka
Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
predlog za izvršbo - obvezne sestavine - verodostojna listina
V kolikor upnik izkaže za verjetno, da številke žiro računa ni mogel ugotoviti, pa mora navesti banko in predlagati, da sodišče pri tej banki samo opravi poizvedbe (2. odst. 140. člena ZIZ) Pritožba pravilno opozarja, da opomin ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ in da lahko izvršilno sodišče o obstoju ali neobstoju upnikove terjatve odloči le na podlagi izpiska iz poslovnih knjig
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Po 1. odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba vložena dne 23.12.1996, zato bi bilo takso za tožbo potrebno plačati v letu 1996 in tako je pravica izterjati takso zastarala dne 31.12.1998. Pritožbeno sodišče na taksno zastaranje pazi po uradni dolžnosti.
Tožeča stranka še vedno ni predložila izpiska iz zemljiške knjige in s tem dokazala, da je postala lastnica nepremičnin v vložku št. 1000 k.o. ..., po pogodbi z dne 30.6.1996. Po 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi se namreč stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon določa drugače. To torej pomeni, da ima vpis lastninske pravice na nepremičnini oblikovalni (konstitutivni) učinek za nastanek lastninske pravice tožeče stranke. Glede na dosedanje trditve tožene stranke o uporabi spornih nepremičnin, naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali morda ni šlo med strankama za dogovorjeno stvarno služnost v smislu 49. in naslednjih členov ZTLR. Zatrjevana dejstva s strani tožene stranke namreč kažejo tudi na možnost te pravne podlage.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve glede napak upnikovih izvedenih del so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva glede napak in tudi nobenih dokazov zanje ni bilo predloženih. Tudi trditve glede dolžniku nastale škode so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva. Ugovor dolžnika je zato neobrazložen.
Dolžnik s trditvami, da je bila upniku sporna terjatev plačana v letu 1996, pri čemer izvršilni naslov izvira iz leta 1999, ni navedel razlogov, ki preprečujejo izvršbo.