sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
Za opredelitev kvalifikatorne okoliščine, da je bil obtoženec član združbe za izvrševanje kaznivih dejanj (3. odst. 311. čl. KZ) ni odločilno, kako pomemben član združbe je bil, ali je šlo zgolj za obtoženčevo enkratno udeležbo in ali je obtoženec poznal člane združbe. Ta zakonski znak kaznivega dejanja konstituirajo okoliščine, da je pri spravljanju ljudi čez mejo sodelovalo več oseb (najmanj 3), da so bile njihove vloge vnaprej dogovorjene in porazdeljene in da je skupino povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, kar vse izpovedbe prič v konkretnem primeru prepričljivo potrjujejo.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V dvomu je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno oziroma če ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti, ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Če sodba v razlogih zaključi, da je dejanje obdolženca dokazano "s prepričljivimi izpovedbami prič" ne opredeli pa se do obdolženčevega zagovora, ki dejanje zanika, pomeni to bistveno kršitev, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Enako kršitev naredi sodišče, če v krivdorek povzame opis iz zasebne tožbe za III. odst. 172. čl. KZ, ravnanje pa opredeli po I. odst., za takšno odločitev pa ne poda razlogov.
domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.
Dejstvo, da se obdolženec "ne čuti krivega za omenjeno ravnanje, saj krivdo pripisuje kar oškodovancu" (domnevati je mogoče, da ima pritožnica s tem v mislih obdolženčevo zanikanje kaznivega dejanja), obdolžencu ne more biti v škodo (pa tudi ne v korist); kajti po Ustavi in zakonu obdolženec ni dolžan priznati krivde, zato bi sodišče kršilo obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, če bi sledilo pritožbi državne tožilke in obdolženčevo zanikanje krivde upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Če dolžnik navede, da ugovarja zoper sklep o izvršbi in predlaga razveljavitev, tak ugovor ni obrazložen in je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - kazenska taksa - opozorilo na posledice
Taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če je stranka navzoča, sodišče pa stranko ustno opozori na dolžnost plačila sodne takse. V takem primeru stranki ni potrebno pošiljati posebnega poziva (taksnega naloga) za plačilo takse. Opominska taksa se plačuje samo v primeru, če je stranki poslan pisni opomin, ne pa v primeru, če je stranka na naroku ustno opozorjena na dolžnost plačila takse. Ker taksni zavezanec ni bil opozorjen na posledice iz 29. čl. ZST, ni dolžan plačati kazenske takse.
ZOR člen 980, 980/1, 981, 981/1, 980, 980/1, 981, 981/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - zastavna pravica
Dolžnik navaja, da sta upnik ter družba D... d.d. izvedli verižno kompenzacijo, v katero je bila deloma vključena tudi upnikova terjatev do dolžnika, kar dolžnik dokazuje z listinami B2-B5, zato je njegov ugovor glede tega dela terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zastavni upnik se lahko poplača iz zastavljene stvari, če zastavni dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve (prim. 1. odst. 980. in 1. odst. 981. čl. ZOR). To pomeni, da ima upnik pravico, da se poplača iz zastavljenih umetnin, ni pa to njegova dolžnost, temveč lahko kljub danemu zavarovanju zahteva plačilo od dolžnika, zato dolžnikov ugovor glede tega dela terjatve ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.