domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki ga primeroma našteva 71. člen ZIZ v prvem odstavku ali posebno opravičenega razloga (drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
V postopku izvršitve denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati (6. odst. 38. čl. KZ) so brezpredmetne pritožbene navedbe, kolikor pritožnik z njimi izraža nestrinjanje s pravnomočno sodbo, ki je izvršljiva.
pogojna obsodba - pogojna obsodba - izdaja nekritega čeka
Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ocenilo, da je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ po spremenjeni obtožbi, glede na čas od storitve kaznivega dejanja (16.12.1995 do 13.1.1996) pa do glavne obravnave dne 15.6.1999, nastopilo zastaranje kazenskega pregona, ker da v smeri v spremenjeni obtožbi opisanega kaznivega dejanja goljufije ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje za pregon storilca. Zato se je strinjati s pritožnico, da je ob ugotovitvi, da gre za isti historični dogodek prvotni kazenski postopek za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka pretrgal tudi zastaralni rok treh let, ki ga zakon predpisuje za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Že vložitev obtožnice dne 22.12.1998, za kaznivo dejanje, ki je bilo dokončano dne 13.1.1996 je tisto procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaranja kazenskega pregona tudi za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
ločitvena pravica - prijava terjatve - prijava ločitvene pravice - rok za prijavo terjatev
Pritožbeno sodišče ne deli pravnega stališča upnikov, da rok iz 1.odst. 137. čl. ZPPSL za prijavo ločitvene pravice ni prekluziven. Prav pa ima pritožba v toliko, da pa s pretekom prekluzivnega roka upnik ne izgubi pridobljene stvarne pravice. Upoštevajoč pravno mnenje, ki ga je VS RS sprejelo na občni seji dne 14.12.1995, bosta lahko upnika lastninsko pravico na stanovanju proti stečajnem dolžniku uveljavljala po splošnih procesnopravnih in materialnih predpisih.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Če dolžnik navede, da ugovarja zoper sklep o izvršbi in predlaga razveljavitev, tak ugovor ni obrazložen in je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo.