sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški
Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 132, 132/1, 133, 133/2, 132, 132/1, 133, 133/2.
ugovor
Ker je bil sklep o izvršbi najprej pomotoma vročen tretji osebi in ne dolžniku, je bil ugovor, ki je bil vložen v roku osmih dni od (pravilnega) prejema sklepa s strani dolžnika, pravočasen.
Obtožencu ni mogoče izreči pogojne obsodbe zaradi pravilne odločitve sodišča prve stopnje o izreku kazni zapora treh let saj je takšno obsodbo mogoče izreči le storilcu kaznivega dejanja kateremu sodišče za storjeno določi kazen do dveh let zapora ali denarno kazen.
Tudi direktor d.o.o. je lahko motilec, če je v imenu pravne osebe dal nalog za poseg v tujo posest. Motilec je laho tudi kot lastnik enoosebne gospodarske družbe.
Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ocenilo, da je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ po spremenjeni obtožbi, glede na čas od storitve kaznivega dejanja (16.12.1995 do 13.1.1996) pa do glavne obravnave dne 15.6.1999, nastopilo zastaranje kazenskega pregona, ker da v smeri v spremenjeni obtožbi opisanega kaznivega dejanja goljufije ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje za pregon storilca. Zato se je strinjati s pritožnico, da je ob ugotovitvi, da gre za isti historični dogodek prvotni kazenski postopek za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka pretrgal tudi zastaralni rok treh let, ki ga zakon predpisuje za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Že vložitev obtožnice dne 22.12.1998, za kaznivo dejanje, ki je bilo dokončano dne 13.1.1996 je tisto procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaranja kazenskega pregona tudi za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
Vprašanje o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in oskrbo je v sporu o plačevanju preživnine predhodno vprašanje, ki ga ni smotrno reševati v tej pravdi, ko je že sprožen o tem posebni postopek. Smotrno in nujno pa je z začasno odredbo v korist mladoletnih otrok zagotoviti, da jima starš, pri katerem trenutno ne živita, prispeva k preživljanju ustrezni znesek.
Do uveljavitve novega ZPP v zadevi ni bila izdana sodba oziroma sklep, s katerim je bil postopek končan, zato se v nadaljnjem postopku uporabljajo pravila novega ZPP. V takem primeru se okrožno sodišče lahko izreče za nepristojno (ali sproži spor o pristojnosti) za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (čeprav je po prejšnjem ZPP bilo pristojno za rešitev zadeve), če še ni opravilo predhodnega preizkusa tožbe.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - kazenska taksa - opozorilo na posledice
Taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če je stranka navzoča, sodišče pa stranko ustno opozori na dolžnost plačila sodne takse. V takem primeru stranki ni potrebno pošiljati posebnega poziva (taksnega naloga) za plačilo takse. Opominska taksa se plačuje samo v primeru, če je stranki poslan pisni opomin, ne pa v primeru, če je stranka na naroku ustno opozorjena na dolžnost plačila takse. Ker taksni zavezanec ni bil opozorjen na posledice iz 29. čl. ZST, ni dolžan plačati kazenske takse.