ZOR člen 919. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
izguba zavarovalnih pravic
Zavarovancu ni dokazano, da je vozil tik pred nesrečo pod vplivom alkohola nad dovoljeno vrednostjo niti, da se je izmaknil odvzemu krvi. Ne glede na to, pa glede na okoliščine primera eventuelna vinjenost ne bi bila v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka zato zavarovanec ni izgubil kritne pravice na podlagi splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Če dolžnik navede, da ugovarja zoper sklep o izvršbi in predlaga razveljavitev, tak ugovor ni obrazložen in je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo.
ZPP (1977) člen 448, 448/1, 448, 448/1. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3, 29, 29/2, 29/3.
poslovni prostor - tožba
V 2. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih je res določeno, da po odpovedi najemodajalca in zahtevi za izpraznitev sodišče izida sodni nalog za izpraznitev prostorov, kot to poudarja pritožba, prvostopno sodišče pa je o zahtevku na izpraznitev odločilo na podlagi tožbe. Kljub temu pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavreči. Po določilu 3. odst. 29. čl. ZPSP se namreč za nalog za izpraznitev uporabljajo tista določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Po določilu 1. odst. 448. čl. ZPP pa sodišče takrat, kadar ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek po tožbi. Zato vložitev tožbe na izpraznitev namesto naloga za izpraznitev sama po sebi ne more imti za posledico zavržena tožbe.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.
KZ člen 213, 213/1, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371.
rop - premoženjskopravni zahtevek
Prvostopni izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določbi drugega odstavka 105. člena ZKP in je posledica dejstva, da je bil obdolženec spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja. Temelj zanj je najti v prvostopnem krivdnem izreku, enako pa tudi njegovo višino, saj ta ustreza višini škode, ki je v opisu kaznivega dejanja.
Zato je pritožbeno stališče, da bi prvostopno sodišče oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom moralo napotiti na pravdo, povsem neutemeljeno. Če bi to storilo, bi s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj bi izrek sodbe nasprotoval sam sebi.
Ker konkretno ne gre za vračilo pošiljke zaradi odklonitve naslovnika - če je noče sprejeti, tudi ni razloga za dvom, da glede na izbiro načina izpolnitve ni prišlo do zatrjevane upniške zamude.
Vprašanje o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in oskrbo je v sporu o plačevanju preživnine predhodno vprašanje, ki ga ni smotrno reševati v tej pravdi, ko je že sprožen o tem posebni postopek. Smotrno in nujno pa je z začasno odredbo v korist mladoletnih otrok zagotoviti, da jima starš, pri katerem trenutno ne živita, prispeva k preživljanju ustrezni znesek.
ZOR člen 980, 980/1, 981, 981/1, 980, 980/1, 981, 981/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - zastavna pravica
Dolžnik navaja, da sta upnik ter družba D... d.d. izvedli verižno kompenzacijo, v katero je bila deloma vključena tudi upnikova terjatev do dolžnika, kar dolžnik dokazuje z listinami B2-B5, zato je njegov ugovor glede tega dela terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zastavni upnik se lahko poplača iz zastavljene stvari, če zastavni dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve (prim. 1. odst. 980. in 1. odst. 981. čl. ZOR). To pomeni, da ima upnik pravico, da se poplača iz zastavljenih umetnin, ni pa to njegova dolžnost, temveč lahko kljub danemu zavarovanju zahteva plačilo od dolžnika, zato dolžnikov ugovor glede tega dela terjatve ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo dejanje pravilno opredelilo kot eno samo nadaljevano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ, upoštevajoč istovrstnost obeh kaznivih dejanj, okoliščino, da ju je storil proti isti osebi, to je proti svoji hčerki, pa tudi na enak način, pri tem pa je upoštevalo načelo, da se pri nadaljevanem kaznivem dejanju pravna opredelitev vedno povzame po težjem od dejanj, ki so vanj zajeta. To pa je v obravnavanem primeru, glede na z zakonom zagroženo kazen, kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ.
ZSZ člen 56, 56. ZFO člen 2, 2. ZDavP člen 1, 1. ZDS člen 3, 3.
aktivna legitimacija
Vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je treba presojati po predpisih, na podlagi katerih je davčni organ izdal zavezancu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Do uveljavitve novega ZPP v zadevi ni bila izdana sodba oziroma sklep, s katerim je bil postopek končan, zato se v nadaljnjem postopku uporabljajo pravila novega ZPP. V takem primeru se okrožno sodišče lahko izreče za nepristojno (ali sproži spor o pristojnosti) za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (čeprav je po prejšnjem ZPP bilo pristojno za rešitev zadeve), če še ni opravilo predhodnega preizkusa tožbe.