ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo dejanje pravilno opredelilo kot eno samo nadaljevano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ, upoštevajoč istovrstnost obeh kaznivih dejanj, okoliščino, da ju je storil proti isti osebi, to je proti svoji hčerki, pa tudi na enak način, pri tem pa je upoštevalo načelo, da se pri nadaljevanem kaznivem dejanju pravna opredelitev vedno povzame po težjem od dejanj, ki so vanj zajeta. To pa je v obravnavanem primeru, glede na z zakonom zagroženo kazen, kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve glede napak upnikovih izvedenih del so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva glede napak in tudi nobenih dokazov zanje ni bilo predloženih. Tudi trditve glede dolžniku nastale škode so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva. Ugovor dolžnika je zato neobrazložen.
ZPP (1977) člen 448, 448/1, 448, 448/1. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3, 29, 29/2, 29/3.
poslovni prostor - tožba
V 2. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih je res določeno, da po odpovedi najemodajalca in zahtevi za izpraznitev sodišče izida sodni nalog za izpraznitev prostorov, kot to poudarja pritožba, prvostopno sodišče pa je o zahtevku na izpraznitev odločilo na podlagi tožbe. Kljub temu pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavreči. Po določilu 3. odst. 29. čl. ZPSP se namreč za nalog za izpraznitev uporabljajo tista določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Po določilu 1. odst. 448. čl. ZPP pa sodišče takrat, kadar ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek po tožbi. Zato vložitev tožbe na izpraznitev namesto naloga za izpraznitev sama po sebi ne more imti za posledico zavržena tožbe.
predlog za izvršbo - obvezne sestavine - verodostojna listina
V kolikor upnik izkaže za verjetno, da številke žiro računa ni mogel ugotoviti, pa mora navesti banko in predlagati, da sodišče pri tej banki samo opravi poizvedbe (2. odst. 140. člena ZIZ) Pritožba pravilno opozarja, da opomin ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ in da lahko izvršilno sodišče o obstoju ali neobstoju upnikove terjatve odloči le na podlagi izpiska iz poslovnih knjig
ločitvena pravica - prijava terjatve - prijava ločitvene pravice - rok za prijavo terjatev
Pritožbeno sodišče ne deli pravnega stališča upnikov, da rok iz 1.odst. 137. čl. ZPPSL za prijavo ločitvene pravice ni prekluziven. Prav pa ima pritožba v toliko, da pa s pretekom prekluzivnega roka upnik ne izgubi pridobljene stvarne pravice. Upoštevajoč pravno mnenje, ki ga je VS RS sprejelo na občni seji dne 14.12.1995, bosta lahko upnika lastninsko pravico na stanovanju proti stečajnem dolžniku uveljavljala po splošnih procesnopravnih in materialnih predpisih.
Ker je bil sklep o izvršbi izdan zoper neobstoječo pravno osebo, se izvršba v obravnavani zadevi sploh še ni začela, zato se tudi ne more nadaljevati zoper novega dolžnika. Sodišče prve stopnje bi moralo, če šteje, da je upnik izpolnil zahteve sodišča v smislu 81. čl. ZPP, izdati nov sklep o izvršbi zoper novega dolžnika in ga le-temu vročiti z ustreznimi prilogami in pravnim poukom o pravici do ugovora.
Do uveljavitve novega ZPP v zadevi ni bila izdana sodba oziroma sklep, s katerim je bil postopek končan, zato se v nadaljnjem postopku uporabljajo pravila novega ZPP. V takem primeru se okrožno sodišče lahko izreče za nepristojno (ali sproži spor o pristojnosti) za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (čeprav je po prejšnjem ZPP bilo pristojno za rešitev zadeve), če še ni opravilo predhodnega preizkusa tožbe.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - rok
Dela prost dan se pri poteku roka za ugovor ne upošteva le v primeru, če se rok izteče na takšen dan (4. odst. 111. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj se je rok za dolžnikov ugovor iztekel v sredo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.
Akceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen.
ZOR člen 15, 15/2, 139, 139/1, 15, 15/2, 139, 139/1.
prodajna pogodba
Pomota glede cene blaga pri sestavi ponudbe, ki jo je nasprotna stranka sprejela, ne daje podlage stranki, ki se je zmotila v ponudbi, da bi ob sklicevanju na načelo enake vrednosti dajatev lahko uveljavljala plačilo prave cene.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
Dolžnik s trditvami, da je bila upniku sporna terjatev plačana v letu 1996, pri čemer izvršilni naslov izvira iz leta 1999, ni navedel razlogov, ki preprečujejo izvršbo.