Splošni pogoji pogodbe zavezujejo toženo stranko le, če jo je tožeča stranka - sestavljalka splošnih pogojev pogodbe - z njimi seznanila in ni dolžna tožena stranka pozivati tožeče stranke k predložitvi splošnih pogojev.
ZPP (1977) člen 448, 448/1, 448, 448/1. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3, 29, 29/2, 29/3.
poslovni prostor - tožba
V 2. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih je res določeno, da po odpovedi najemodajalca in zahtevi za izpraznitev sodišče izida sodni nalog za izpraznitev prostorov, kot to poudarja pritožba, prvostopno sodišče pa je o zahtevku na izpraznitev odločilo na podlagi tožbe. Kljub temu pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavreči. Po določilu 3. odst. 29. čl. ZPSP se namreč za nalog za izpraznitev uporabljajo tista določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Po določilu 1. odst. 448. čl. ZPP pa sodišče takrat, kadar ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek po tožbi. Zato vložitev tožbe na izpraznitev namesto naloga za izpraznitev sama po sebi ne more imti za posledico zavržena tožbe.
ločitvena pravica - prijava terjatve - prijava ločitvene pravice - rok za prijavo terjatev
Pritožbeno sodišče ne deli pravnega stališča upnikov, da rok iz 1.odst. 137. čl. ZPPSL za prijavo ločitvene pravice ni prekluziven. Prav pa ima pritožba v toliko, da pa s pretekom prekluzivnega roka upnik ne izgubi pridobljene stvarne pravice. Upoštevajoč pravno mnenje, ki ga je VS RS sprejelo na občni seji dne 14.12.1995, bosta lahko upnika lastninsko pravico na stanovanju proti stečajnem dolžniku uveljavljala po splošnih procesnopravnih in materialnih predpisih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Če dolžnik navede, da ugovarja zoper sklep o izvršbi in predlaga razveljavitev, tak ugovor ni obrazložen in je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - kazenska taksa - opozorilo na posledice
Taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če je stranka navzoča, sodišče pa stranko ustno opozori na dolžnost plačila sodne takse. V takem primeru stranki ni potrebno pošiljati posebnega poziva (taksnega naloga) za plačilo takse. Opominska taksa se plačuje samo v primeru, če je stranki poslan pisni opomin, ne pa v primeru, če je stranka na naroku ustno opozorjena na dolžnost plačila takse. Ker taksni zavezanec ni bil opozorjen na posledice iz 29. čl. ZST, ni dolžan plačati kazenske takse.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Akceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - ugovorni postopek
Ugovorni postopek je celota od vložitve ugovora do odločitve o (ne)utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je utemeljenost dolžnikovega ugovora v takšnih primerih potrebno presojati po določbah ZIP in ne ZIZ.
Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - rok
Dela prost dan se pri poteku roka za ugovor ne upošteva le v primeru, če se rok izteče na takšen dan (4. odst. 111. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj se je rok za dolžnikov ugovor iztekel v sredo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
Iz preglednice prijavljenih in prerekanih terjatev, ki je sestavni del zapisnika o prvem naroku za preizkus terjatev, je razvidno, da je stečajna upraviteljica priznala upnikovo terjatev le v višini 777.683,50 SIT. Drugi del terjatve ni bil predmet preizkušanja na prvem naroku. Ker se je v tem delu stečajna upraviteljica izjasnila šele na drugem naroku, ko ga je prerekala, je izpodbijani sklep pravilen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3,998.133,30 SIT in zneskom 2,200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen.