Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZSZ člen 56, 56. ZFO člen 2, 2. ZDavP člen 1, 1. ZDS člen 3, 3.
aktivna legitimacija
Vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je treba presojati po predpisih, na podlagi katerih je davčni organ izdal zavezancu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Ugovor dolžnika je v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ obrazložen in s tem utemeljen, če v njem navede pravnorelevantna dejstva, ki bi v primeru, če se izkažejo za resnična, privedla do zavrnitve zahtevka. Kadar so ta dejstva taka, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora ugovoru predložiti tudi dokaze. Neprevzem koledarčkov kot negativnega dejstva, dolžnik ne more dokazovati. Za utemeljenost ugovora v tej fazi postopka je v smislu citiranega določila ZIZ torej zadostovala navedena dolžnikova trditev.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
napotitev na pravdo - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev.
Ker predlog za izvršbo vsebuje več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika, tudi s prodajo premičnin, so brez podlage očitki v ugovoru o nepopolnosti predloga oziroma pomanjkljivostih v izdanem sklepu o izvršbi.
Odločitev sodišča ob razvezi zakonske zveze, da se eden od obeh mladoletnih otrok dodeli v vzgojo in varstvo enemu zakoncu, drug pa drugemu zakoncu, je lahko glede na okoliščine primera vendarle v skladu z interesi otrok in zato materialnopravno pravilna.
Dolžnikov ugovor, da dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstaja več, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Iz ugovora namreč niso razvidni razlogi, zakaj naj bi dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstajalo več (ali zaradi spremembe upnika ali dolžnika, ali zaradi poplačila terjatve, ali iz kakšnega drugega razloga). Tako pavšalnega ugovora niti v eventuelno sledečem pravdnem postopku ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je prvostopno sodišče pravilno štelo za neutemeljenega.