izterjava neplačane takse - nastanek taksne obveznosti
Taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če je stranka na njej navzoča. Poziv sodišča na glavni obravnavi na plačilo sodne takse šteje kot opozorilo in v primeru, da stranka takse v 15-ih dneh ne plača, je utemeljena prisilna izterjave sodnih taks.
Iz preglednice prijavljenih in prerekanih terjatev, ki je sestavni del zapisnika o prvem naroku za preizkus terjatev, je razvidno, da je stečajna upraviteljica priznala upnikovo terjatev le v višini 777.683,50 SIT. Drugi del terjatve ni bil predmet preizkušanja na prvem naroku. Ker se je v tem delu stečajna upraviteljica izjasnila šele na drugem naroku, ko ga je prerekala, je izpodbijani sklep pravilen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3,998.133,30 SIT in zneskom 2,200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen.
ZOR člen 919. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
izguba zavarovalnih pravic
Zavarovancu ni dokazano, da je vozil tik pred nesrečo pod vplivom alkohola nad dovoljeno vrednostjo niti, da se je izmaknil odvzemu krvi. Ne glede na to, pa glede na okoliščine primera eventuelna vinjenost ne bi bila v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka zato zavarovanec ni izgubil kritne pravice na podlagi splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska.
Kadar dolžnik plača upniku kakšen drug dolg, ki se ne izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, to plačilo ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
Ker je pritožbo vložila prvotožena stranka, ki ni podala izjave o pripoznavi, pač pa je tožbenemu zahtevku ugovarjala in predlagala njegovo zavrnitev, je odločitev o utemeljenosti ali dovoljenosti njene pritožbe odvisna od vprašanja, ali sta toženi stranki v pravdi navadna ali enotna sospornika.
Ugovor dolžnika je v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ obrazložen in s tem utemeljen, če v njem navede pravnorelevantna dejstva, ki bi v primeru, če se izkažejo za resnična, privedla do zavrnitve zahtevka. Kadar so ta dejstva taka, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora ugovoru predložiti tudi dokaze. Neprevzem koledarčkov kot negativnega dejstva, dolžnik ne more dokazovati. Za utemeljenost ugovora v tej fazi postopka je v smislu citiranega določila ZIZ torej zadostovala navedena dolžnikova trditev.
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.