Ker je bil sklep o izvršbi izdan zoper neobstoječo pravno osebo, se izvršba v obravnavani zadevi sploh še ni začela, zato se tudi ne more nadaljevati zoper novega dolžnika. Sodišče prve stopnje bi moralo, če šteje, da je upnik izpolnil zahteve sodišča v smislu 81. čl. ZPP, izdati nov sklep o izvršbi zoper novega dolžnika in ga le-temu vročiti z ustreznimi prilogami in pravnim poukom o pravici do ugovora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški
Finančna stiska dolžnika ni ugovorni razlog v smislu določbe 55. člena ZIZ in ne more preprečiti dovoljene izvršbe. Preizkus pravilnosti odmere stroškov je preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
Ker sta se dolžnika zavezala kot solidarna plačnika po pravnomočnem notarskem zapisu, ne moreta ugovarjati v izvršbi, bi banka morala uveljavljati najprej terjatev proti podjetju.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - obrazložitev ugovora - ugovor plačila
Dolžnica navaja, da računi ne izkazujejo poslovnega razmerja z upnikom. Za negativno dejstvo ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov. Ker dolžnica ugovarja plačilu terjatve, bo o zahtevku odločeno kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - namen začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Namen začasne odredbe ni v reševanju spora, ampak v zavarovanju določenega dejanskega, to je obstoječega stanja glede te terjatve. Z začasno odredbo se dovoli le take ukrepe, ki ne posegajo v končno odločitev, torej ničesar takega, kar se bo doseglo na podlagi pozneje izdanega naslova. Ni verjetno izkazan obstoj terjatve, če tožeča stranka opre svojo tožbo na 42. čl. ZTLR, pri tem pa sama navaja, da nihče ne posega v njeno lastninsko pravico, ampak le v njeno poslovanje.
Posest služnosti ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR tisti, ki nepremičnino drugega uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini te služnosti. Izvrševati posest stvarne služnosti poti zato pomeni pot dejansko uporabljati in ne imeti pravico to početi. Ni torej pomembno, da o služnostni pravici v korist parcele tožnikov in v breme parcele tožencev še ni odločeno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu obtožnega akta državne tožilke iz kazenskega spisa izločilo s sklepom izjavo, ki jo je na neformalen način dala policistu obdolženka brez procesnih garancij. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.