Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8.
predhodna odredba - zakonita obveznost preživljanja - ugovor
Ker obveznost preživljanja staršev velja tudi za polnoletne otroke, ki se redno šolajo, terjatev upnice zaradi njene polnoletnosti ni prenehala. Utemeljen pa je ugovor dolžnika v tistem delu (glede druge upnice), ki se nanaša na zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadlih zneskov zakonite preživnine za čas od polnoletnosti druge upnice, ki se redno ne šola (4. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 108, 169, 169, 169/2, 169/3, 108, 169, 169, 169/2, 169/3.
oprostitev plačila sodne takse - splošno znana in sodno znana dejstva
1.Opustitev predložitve dokazil po 3. odst. 13. čl. ZST ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi bilo izključeno vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev, zato sodišče v zadevi ni bilo dolžno izdati sklepa po 108. čl. ZPP. 2. Ker lastnost notornosti predpostavlja resničnost zatrjevanega dejstva, slabo premoženjsko stanje tožeče stranke ne more postati splošno znano na podlagi vrednostnih ocen in komentarjev v medijih.
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ne plača predpisane takse za tožbo, za oprostitev plačila sodnik taks pa niso podani pogoji. Sodišče pa tudi ne sme stranki odložiti plačila taks do izdaje odločbe ali ji dovoliti obročno plačilo, če stranka takega predloga ni storila tedaj, ko je nastala taksna obveznost in tedaj tudi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je vse to predlagala šele po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
Ob neuspešni vročitvi po 133. členu ZPP bi moralo sodišče uporabiti določbe 141. člena ZPP in opraviti nadomestno vročitev. Poseben predlog upnika v zvezi z uporabo 141. člena ZPP ni potreben.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.