Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu obtožnega akta državne tožilke iz kazenskega spisa izločilo s sklepom izjavo, ki jo je na neformalen način dala policistu obdolženka brez procesnih garancij. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa člen 33, 33/1-1, 33, 33/1-1.
stroški - odvetniška tarifa
Odvetniku ne pripada nagrada za konferenco s stranko, če je na podlagi take konference vložil tožbo ali odgovor na tožbo, ker je nagrada za tako opravilo vsebovana v nagradi za tožbo oziroma odgovor na tožbo.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
Sodišče ugotavlja obstoj motilnega dejanja ob upoštevanju dejstev, ki jih tožeča stranka navaja. V pritožbenem postopku ni dovoljeno navajanje dejstev, ki bi pomenila spremembo tožbe.
ZOR člen 99. Pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-90 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2.
zavarovanja v prometu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - zavarovalno kritje - izguba pravic iz zavarovanja - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo
Tožniku ni uspelo dokazati, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi lahko tožnik ob ugotovljeni hitrosti, če bi bil v brezhibnem psihofizičnem stanju, brez posebnih težav zvozil levi ovinek po desnem voznem pasu. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik 2,1 promila alkohola v izdihanem zraku, pa je mogoče šteti kot splošno znano, da njegove psihofizične lastnosti niso bile brezhibne.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
Kadar zahteva stranka izločitev sodnika že po zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje je njena zahteva za izločitev sodnika, ki je zadevo obravnaval, nedopustna, ker jo zakon ne predvideva (člen 73, 74 ZPP).
Iz izreka sodbe, s katero je odločeno o zvišanju preživnine, mora izhajati, da se prisojena preživnina plačuje namesto preživnine, ki je že bila sodno določena.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
Delitev stvari na način, da se solastna stvar dodeli solastniku, ki izkaže upravičeno večji interes (na način določen v 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), ima prednost pred načinom delitve s prodajo in razdelitvijo izkupička (način iz 123. člena Zakona o nepravdnem postopku).