Dejstvo, da toženec tožnici onemogoča razpolaganje z njenimi denarnimi sredstvi, zadošča za ugotovitev, da je tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe iz razloga velike nehvaležnosti, verjetno izkazan.
Če med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne smejo odkloniti sodnega varstva, ampak mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP.
Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZPP člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZIZ člen 44, 44/4, 44, 44/4.
stroški izvršilnega postopka
Če v izvršilnem postopku sodišče kljub zaznamovanim stroškom odloči, da se stroški odmerijo na 0,00 SIT je dolžno tako svojo odločitev obrazložiti, saj sicer krši določbo 4. odst. 44. čl. ZIZ pa tudi določbo 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
V sporih zaradi znižanja preživnine je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima tožena stranka svoje stalno prebivališče. Dejstvo, da je na takem sodišču zaposlena zakonita zastopnica tožene stranke ne more vplivati samo po sebi na krajevno pristojnost sodišča. Po vložitvi tožbe ali pa skupaj z vložitvijo tožbe pa lahko stranka ali pa tudi sodišče samo predlaga, da vrhovno sodišče, če je očitno, da so zato podani tehtni razlogi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
Kadar zahteva stranka izločitev sodnika že po zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje je njena zahteva za izločitev sodnika, ki je zadevo obravnaval, nedopustna, ker jo zakon ne predvideva (člen 73, 74 ZPP).
Iz izreka sodbe, s katero je odločeno o zvišanju preživnine, mora izhajati, da se prisojena preživnina plačuje namesto preživnine, ki je že bila sodno določena.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ne plača predpisane takse za tožbo, za oprostitev plačila sodnik taks pa niso podani pogoji. Sodišče pa tudi ne sme stranki odložiti plačila taks do izdaje odločbe ali ji dovoliti obročno plačilo, če stranka takega predloga ni storila tedaj, ko je nastala taksna obveznost in tedaj tudi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je vse to predlagala šele po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo.