Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
stranka izvršilnega postopka - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listine ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
V sporih zaradi znižanja preživnine je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima tožena stranka svoje stalno prebivališče. Dejstvo, da je na takem sodišču zaposlena zakonita zastopnica tožene stranke ne more vplivati samo po sebi na krajevno pristojnost sodišča. Po vložitvi tožbe ali pa skupaj z vložitvijo tožbe pa lahko stranka ali pa tudi sodišče samo predlaga, da vrhovno sodišče, če je očitno, da so zato podani tehtni razlogi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.