Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine tega primera bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu (prim. 2. tč. izpodbijanega sklepa).
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko obtoženki ni odvzelo premoženjske koristi, pridobljene z izdajo nekritih čekov, saj glede iste koristi oškodovana banka uveljavlja svoj zahtevek na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ter ga iz tega razloga ni uveljavljala v kazenskem postopku. Ker se adhezijski in kazenski postopek izključujeta, premoženjsko korist pa je mogoče odvzeti le v primeru, da oškodovanec svojega premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, se državna tožilka neutemeljeno zavzema za takšen ukrep. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 108, 169, 169, 169/2, 169/3, 108, 169, 169, 169/2, 169/3.
oprostitev plačila sodne takse - splošno znana in sodno znana dejstva
1.Opustitev predložitve dokazil po 3. odst. 13. čl. ZST ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi bilo izključeno vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev, zato sodišče v zadevi ni bilo dolžno izdati sklepa po 108. čl. ZPP. 2. Ker lastnost notornosti predpostavlja resničnost zatrjevanega dejstva, slabo premoženjsko stanje tožeče stranke ne more postati splošno znano na podlagi vrednostnih ocen in komentarjev v medijih.
Ob neuspešni vročitvi po 133. členu ZPP bi moralo sodišče uporabiti določbe 141. člena ZPP in opraviti nadomestno vročitev. Poseben predlog upnika v zvezi z uporabo 141. člena ZPP ni potreben.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
Ker je pritožbo vložila prvotožena stranka, ki ni podala izjave o pripoznavi, pač pa je tožbenemu zahtevku ugovarjala in predlagala njegovo zavrnitev, je odločitev o utemeljenosti ali dovoljenosti njene pritožbe odvisna od vprašanja, ali sta toženi stranki v pravdi navadna ali enotna sospornika.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 98, 98/1, 98/2, 98/4.
pooblastilo - poprava vloge - zavrženje pritožbe
Če kdo vloži pritožbo kot pooblaščenec drugega, ne izkaže pa pritožnikovega pooblastila (1. odst. 98. čl. ZPP), ga sodišče pozove, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže pritožnikovo odobritev (2. odst. 98. čl. ZPP). Če vlagatelj pritožbe tega ne stori, sodišče pritožbo zavrže.
Dolžnikov ugovor, da dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstaja več, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Iz ugovora namreč niso razvidni razlogi, zakaj naj bi dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstajalo več (ali zaradi spremembe upnika ali dolžnika, ali zaradi poplačila terjatve, ali iz kakšnega drugega razloga). Tako pavšalnega ugovora niti v eventuelno sledečem pravdnem postopku ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je prvostopno sodišče pravilno štelo za neutemeljenega.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.