ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
ZPP člen 117, 117/1, 137, 137/1, 117, 117/1, 137, 137/1.
vročanje pooblaščencu - obvestilo stranki - vrnitev v prejšnje stanje
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev veljavno opravi njemu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi zaradi tega, ker pooblaščenec ni obvestil svoje stranke o sodni pošiljki.
Razlogi, ki jih uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik in ki merijo na pravilnost obstoječega izvršilnega naslova, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
V sporih zaradi znižanja preživnine je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima tožena stranka svoje stalno prebivališče. Dejstvo, da je na takem sodišču zaposlena zakonita zastopnica tožene stranke ne more vplivati samo po sebi na krajevno pristojnost sodišča. Po vložitvi tožbe ali pa skupaj z vložitvijo tožbe pa lahko stranka ali pa tudi sodišče samo predlaga, da vrhovno sodišče, če je očitno, da so zato podani tehtni razlogi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
Sodišče ugotavlja obstoj motilnega dejanja ob upoštevanju dejstev, ki jih tožeča stranka navaja. V pritožbenem postopku ni dovoljeno navajanje dejstev, ki bi pomenila spremembo tožbe.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
napotitev na pravdo - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.