ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa člen 33, 33/1-1, 33, 33/1-1.
stroški - odvetniška tarifa
Odvetniku ne pripada nagrada za konferenco s stranko, če je na podlagi take konference vložil tožbo ali odgovor na tožbo, ker je nagrada za tako opravilo vsebovana v nagradi za tožbo oziroma odgovor na tožbo.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ne plača predpisane takse za tožbo, za oprostitev plačila sodnik taks pa niso podani pogoji. Sodišče pa tudi ne sme stranki odložiti plačila taks do izdaje odločbe ali ji dovoliti obročno plačilo, če stranka takega predloga ni storila tedaj, ko je nastala taksna obveznost in tedaj tudi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je vse to predlagala šele po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
Sodišče ugotavlja obstoj motilnega dejanja ob upoštevanju dejstev, ki jih tožeča stranka navaja. V pritožbenem postopku ni dovoljeno navajanje dejstev, ki bi pomenila spremembo tožbe.
Ugovor dolžnika je v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ obrazložen in s tem utemeljen, če v njem navede pravnorelevantna dejstva, ki bi v primeru, če se izkažejo za resnična, privedla do zavrnitve zahtevka. Kadar so ta dejstva taka, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora ugovoru predložiti tudi dokaze. Neprevzem koledarčkov kot negativnega dejstva, dolžnik ne more dokazovati. Za utemeljenost ugovora v tej fazi postopka je v smislu citiranega določila ZIZ torej zadostovala navedena dolžnikova trditev.
Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP ne bo podana le v primerih nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, katerih zakonska posledica je ogrožanje premoženja oz. življenja ljudi. Ta priporni razlog je zato lahko podan tudi zaradi nevarnosti ponovitvene kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odst. 311. čl. KZ zlasti v primerih, ko organizirane združbe izrabljajo socialno in drugo stisko ljudi in od njih izvabljajo nesorazmerno nagrado.
Prva vloga tožnika po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi, v kateri odgovarja na navedbe dolžnika v ugovoru, je potrebna in je zato tožnik upravičen do povrnitve stroškov za njeno sestavo.
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
napotitev na pravdo - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.
izpisek iz poslovnih knjig - overitev izpisa - verodostojna listina
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ le, če je overjen s strani odgovorne osebe. ZIZ sicer ne predpisuje, kako je takšen izpisek potrebno overiti. Ker pa gre za listino, ki služi osebam zunaj pravne osebe, ki jo je izdala, mora biti takšna listina po prepričanju pritožbenega sodišča opremljena s podpisom odgovorne osebe in z žigom izdajatelja (prim. tč. 21.6. Slovenskih računovodskih standardov).
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju
Za razsojo ali je bila obveznost upravljalca, da namesti ustrezne snegolove na stanovanjski blok, katerega upravitelj je bila tožena stranka v času škodnega dogodka, je potrebno ugotoviti ali je bila ta dolžnost podana že v okviru zakonskih določb oziroma na podlagi ustreznih podzakonskih predpisov (pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, v prilogi katerega so opredeljene storitve upravitelja) ali pa je vendarle takšna obveznost lahko določena le na podlagi posebne pogodbe sklenjene med lastniki stanovanj in upraviteljem.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
Razlogi, ki jih uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik in ki merijo na pravilnost obstoječega izvršilnega naslova, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.