ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
Kadar dolžnik plača upniku kakšen drug dolg, ki se ne izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, to plačilo ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
Delitev stvari na način, da se solastna stvar dodeli solastniku, ki izkaže upravičeno večji interes (na način določen v 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), ima prednost pred načinom delitve s prodajo in razdelitvijo izkupička (način iz 123. člena Zakona o nepravdnem postopku).
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ne plača predpisane takse za tožbo, za oprostitev plačila sodnik taks pa niso podani pogoji. Sodišče pa tudi ne sme stranki odložiti plačila taks do izdaje odločbe ali ji dovoliti obročno plačilo, če stranka takega predloga ni storila tedaj, ko je nastala taksna obveznost in tedaj tudi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je vse to predlagala šele po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
Upnik mora v postopku izdaje začasne odredbe izkazati konkretno ravnanje dolžnika, ki kaže na njegov namen upniku onemogočiti ali otežiti izterjavo terjatve.
umik predloga za izvršbo - omejitev predloga za izvršbo - pravnomočen sklep o izvršbi
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnik v pritožbi proti sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka zaradi omejitve predloga ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Ker predlog za izvršbo vsebuje več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika, tudi s prodajo premičnin, so brez podlage očitki v ugovoru o nepopolnosti predloga oziroma pomanjkljivostih v izdanem sklepu o izvršbi.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.