Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
Odločitev sodišča ob razvezi zakonske zveze, da se eden od obeh mladoletnih otrok dodeli v vzgojo in varstvo enemu zakoncu, drug pa drugemu zakoncu, je lahko glede na okoliščine primera vendarle v skladu z interesi otrok in zato materialnopravno pravilna.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je zaradi plačila zneska 1,000.000,00 SIT upnikova terjatev v navedeni višini prenehala, vendar za to svojo trditev ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora zato v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ ni moč šteti za utemeljenega.
izpisek iz poslovnih knjig - overitev izpisa - verodostojna listina
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ le, če je overjen s strani odgovorne osebe. ZIZ sicer ne predpisuje, kako je takšen izpisek potrebno overiti. Ker pa gre za listino, ki služi osebam zunaj pravne osebe, ki jo je izdala, mora biti takšna listina po prepričanju pritožbenega sodišča opremljena s podpisom odgovorne osebe in z žigom izdajatelja (prim. tč. 21.6. Slovenskih računovodskih standardov).
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju
Za razsojo ali je bila obveznost upravljalca, da namesti ustrezne snegolove na stanovanjski blok, katerega upravitelj je bila tožena stranka v času škodnega dogodka, je potrebno ugotoviti ali je bila ta dolžnost podana že v okviru zakonskih določb oziroma na podlagi ustreznih podzakonskih predpisov (pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, v prilogi katerega so opredeljene storitve upravitelja) ali pa je vendarle takšna obveznost lahko določena le na podlagi posebne pogodbe sklenjene med lastniki stanovanj in upraviteljem.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorno navedbo, da odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji odvaža sam, zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je dolžnik navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor utemeljen.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
ZKP člen 199a, 199a/1, 199a/2, 200/2, 199a, 199a/1, 199a/2, 200/2.
odprava pripora - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je glede na to, da pripor traja že dve leti in dva meseca, pravilno zaključilo, je zlasti tudi glede na medijsko odmevnost zadeve podana manjša verjetnost, da bi se obtoženca na enak način ukvarjala z nedovoljenimi posli. Zato ni več neogibno potrebno za varnost ljudi in potek kazenskega postopka, da bi bila obtoženca še naprej v priporu in je odreditev hišnega pripora utemeljena.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
Ker je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo v roku, ki ga je določilo sodišče, pritožbi zoper sklep o fiktivnem umiku pa je predložila potrdilo o plačani taksi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.