Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
Upnik mora v postopku izdaje začasne odredbe izkazati konkretno ravnanje dolžnika, ki kaže na njegov namen upniku onemogočiti ali otežiti izterjavo terjatve.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine dolžnika ne da bi upnik izrecno navedel, kje so stvari je izključno krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče ne glede na to, da sta stranki dogovorili v primeru spora krajevno pristojnost drugega sodišča.
Posest služnosti ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR tisti, ki nepremičnino drugega uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini te služnosti. Izvrševati posest stvarne služnosti poti zato pomeni pot dejansko uporabljati in ne imeti pravico to početi. Ni torej pomembno, da o služnostni pravici v korist parcele tožnikov in v breme parcele tožencev še ni odločeno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu obtožnega akta državne tožilke iz kazenskega spisa izločilo s sklepom izjavo, ki jo je na neformalen način dala policistu obdolženka brez procesnih garancij. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa člen 33, 33/1-1, 33, 33/1-1.
stroški - odvetniška tarifa
Odvetniku ne pripada nagrada za konferenco s stranko, če je na podlagi take konference vložil tožbo ali odgovor na tožbo, ker je nagrada za tako opravilo vsebovana v nagradi za tožbo oziroma odgovor na tožbo.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
ZKP člen 199a, 199a/1, 199a/2, 200/2, 199a, 199a/1, 199a/2, 200/2.
odprava pripora - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je glede na to, da pripor traja že dve leti in dva meseca, pravilno zaključilo, je zlasti tudi glede na medijsko odmevnost zadeve podana manjša verjetnost, da bi se obtoženca na enak način ukvarjala z nedovoljenimi posli. Zato ni več neogibno potrebno za varnost ljudi in potek kazenskega postopka, da bi bila obtoženca še naprej v priporu in je odreditev hišnega pripora utemeljena.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
Ugovor dolžnika je v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ obrazložen in s tem utemeljen, če v njem navede pravnorelevantna dejstva, ki bi v primeru, če se izkažejo za resnična, privedla do zavrnitve zahtevka. Kadar so ta dejstva taka, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora ugovoru predložiti tudi dokaze. Neprevzem koledarčkov kot negativnega dejstva, dolžnik ne more dokazovati. Za utemeljenost ugovora v tej fazi postopka je v smislu citiranega določila ZIZ torej zadostovala navedena dolžnikova trditev.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8.
predhodna odredba - zakonita obveznost preživljanja - ugovor
Ker obveznost preživljanja staršev velja tudi za polnoletne otroke, ki se redno šolajo, terjatev upnice zaradi njene polnoletnosti ni prenehala. Utemeljen pa je ugovor dolžnika v tistem delu (glede druge upnice), ki se nanaša na zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadlih zneskov zakonite preživnine za čas od polnoletnosti druge upnice, ki se redno ne šola (4. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.