Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
ZPP člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZIZ člen 44, 44/4, 44, 44/4.
stroški izvršilnega postopka
Če v izvršilnem postopku sodišče kljub zaznamovanim stroškom odloči, da se stroški odmerijo na 0,00 SIT je dolžno tako svojo odločitev obrazložiti, saj sicer krši določbo 4. odst. 44. čl. ZIZ pa tudi določbo 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Ker predlog za izvršbo vsebuje več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika, tudi s prodajo premičnin, so brez podlage očitki v ugovoru o nepopolnosti predloga oziroma pomanjkljivostih v izdanem sklepu o izvršbi.
Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8.
predhodna odredba - zakonita obveznost preživljanja - ugovor
Ker obveznost preživljanja staršev velja tudi za polnoletne otroke, ki se redno šolajo, terjatev upnice zaradi njene polnoletnosti ni prenehala. Utemeljen pa je ugovor dolžnika v tistem delu (glede druge upnice), ki se nanaša na zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadlih zneskov zakonite preživnine za čas od polnoletnosti druge upnice, ki se redno ne šola (4. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.