tihotapstvo - goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.
Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.
Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.
KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.
Tožnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZTPDR v 3. odst. 60. čl. kogentno določa, da traja mandat disciplinske komisiji dve leti. Delodajalec je na to vezan in ne more svobodno podaljšati mandata komisiji. Če je v disciplinskem postopku odločala komisija, kateri je mandat že potekel, je podana bistvena kršitev določb postopka, katere ni več mogoče sanirati v sodnem postopku, izrečeni disciplinski ukrep pa je nezakonit.
Kadar tožeča stranka opredeli vrednost spora enotno za več nedenarnih tožbenih zahtevkov, glede pritožbe proti odločitvi glede enega od tožbenih zahtevkov pri odmeri takse ni mogoče upoštevati določbe 4. točke 25. člena ZST, temveč se taksa odmeri upoštevaje vrednost spora.
Ker tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o dohodkih družinskih članov in o svojih dohodkih ter dokaz o dohodnini, je sodišče prve stopnje po opravljenem pozivu, naj vse to predloži, pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
aktivna legitimacija - ugovor toženca - utemeljenost tožbenega zahtevka
Če tožena stranka zatrjuje, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju, ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke. Od obstoja legitimacije tožeče stranke je odvisna presoja (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz predložene pogodbe namreč ne izhaja, da bi bila na njeni podlagi tožeča stranka upravičena v svojem imenu nastopati pred sodiščem za plačilo vtoževanih zneskov. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi terjatev na kak način prešla na tožečo stranko.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 20. člena ZPP, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, je pravilno. Slednji člen namreč določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz tožbenih trditev, temelji tožeča stranka tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti toženih strank. Ker v teh primerih ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, kot pa sodišča, ki je prejelo omenjeno tožbo v obravnavno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 20. člena ZPP in je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, slednja pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ZPP).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru sicer smiselno zatrjeval obstoj ugovornega razloga iz 4. točke 55. člena ZIZ. Vendar pa bi bil ugovorni razlog po navedeni določbi podan šele, če bi bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, česar dolžnik niti ni zatrjeval. Zgolj vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka in revizije zoper sodbo višjega sodišča tako še ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ.
umik tožbe - dva zaporedna naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tudi če bi sodišče izdalo sklep o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo po prejemu predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, s tem ne bi kršilo nobene določbe ZPP.
Če je stranka, ki ob prejemu vabila na narok še ni imela pooblaščenca, nato pooblastila odvetnika za zastopanje in mu sporočila napačno uro naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pooblaščenec narok zamudil, to ne more biti upravičen razlog za zamudo. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru utemeljena.
1. Poškodba: zlom dveh kosti v predelu zgornjega skočnega sklepa in popolno pretrganje vezi v predelu skočnih sklepov. 2. Tožniku je bila pravično odmerjena odškodnina za: - telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 2,000.000,00 SIT - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 2,700.000,00 SIT in - strah 500.000,00 SIT. Za skaženost je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pritožbeni rok - začetek teka pritožbenega roka - vročanje
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sodno odločbo začne teči prvi naslednji dan po dnevu, ko je bila sodna odločba, ki se izpodbija, vročena stranki, pri tem pa šteje prva pravilno opravljena vročitev in ne morebitna kasnejša ponovna.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-2, 125, 125/4, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajni postopek - obstoj subjektivne nevarnosti
Če bi tožena stranka hotela uspeti v pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, bi morala izpodbiti domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja (plačilo svojih terjatev je prejela v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stelajnega postopka).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se omeji le na ugotavljanje o dovoljenosti in obrazloženosti ugovora. O utemeljenosti ugovora pa bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Tretji lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe samo v primeru, če je v teku izvršilni postopek in je s sklepom napoten na pravdo. Ti dve okoliščini pomenita procesno predpostavko za vložitev tožbe.
Solastninski delež na zemljišču, ki ga je eden od zakoncev s skupnimi sredstvi zakoncev odkupil od solastnice v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev.
Na strani preživninskega upravičenca spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval zvišanje preživnine, ne izključujejo njenega znižanja na zahtevo zavezanca.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.