Kadar tožeča stranka opredeli vrednost spora enotno za več nedenarnih tožbenih zahtevkov, glede pritožbe proti odločitvi glede enega od tožbenih zahtevkov pri odmeri takse ni mogoče upoštevati določbe 4. točke 25. člena ZST, temveč se taksa odmeri upoštevaje vrednost spora.
S sklenitvijo predpogodbe ne nastanejo obveznosti iz pogodbe, ki jo stranki šele nameravata skleniti, marveč zgolj obveznost za sklenitev te (glavne) pogodbe. Napake volje (in drugi razlogi izpodbojnosti), ki se nanašajo samo na glavno pogodbo, bi se lahko uveljavljale le kot razlog za izpodbijanje te pogodbe. Zato stranki ni mogoče odreči pravice, da v takem primeru odkloni že sklenitev glavne pogodbe, da torej izpodbojnost pogodbe, ki bi šele morala biti sklenjena, uveljavi že s tem, da odkloni njeno sklenitev.
izvršilni stroški - potrebni stroški - konferenca s stranko - davek na dodano vrednost
Stroški opomina pred uvedbo sodnega postopka se ne priznajo, če stranka obstoja takega opomina ne izkaže.
Konferenca s stranko pred sestavo izvršilnega predloga ni posebno opravilo, ampak je zajeta v opravilu sestave predloga.
Stroški za fotokopijo in poštnino sodijo med izdatke za stranko in se priznavajo odvetniku v višini 2 % od skupne cene storitve.
Med stroške odvetniškega zastopanja sodijo stroški zastopanja po odvetniški tarifi in odvetnikovi izdatki v zvezi z zastopanjem, med katere sodi tudi davek na dodano vrednost od priznanih stroškov odvetniškega zastopanja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru sicer smiselno zatrjeval obstoj ugovornega razloga iz 4. točke 55. člena ZIZ. Vendar pa bi bil ugovorni razlog po navedeni določbi podan šele, če bi bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, česar dolžnik niti ni zatrjeval. Zgolj vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka in revizije zoper sodbo višjega sodišča tako še ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - naslov dolžnika
Podatki v spisu zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka.
Taksni zavezanec sodišču ni predložil potrdila o plačilu dolgovane takse skladno s 1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Po navedeni določbi mora taksni zavezanec v takem primeru plačati kazensko takso v višini 10% dolžne takse, vendar ne več kot 250 točk. To v obravnavanem primeru znaša 708,75 SIT, kar ne presega vrednosti 75 točk, zaradi česar se po določbi 31. člena ZST ta taksa ne izterja.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev negmotne škode
Materialnopravno podlago za priznanje odškodnin za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavljata določili 200. in deloma 203. člena ZOR.
ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZPPSL člen 117, 117/2, 117/5, 117, 117/2, 117/5.
nadomestna izpolnitev - pobot - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožena stranka sprejela od tožeče stranke blago namesto dolgovanega denarja, je pravilna materialnopravna ocena, da je terjatev tožene stranke v trenutku sprejema blaga prenehala, ob tem pa terjatev tožeče stranke za plačilo blaga ni nastala. Tudi če bi terjatev tožeče stranka nastala, pa je z dnem začetka stečajnega postopka zoper njo prišlo do zakonskega pobota medsebojnih terjatev in je bilo dokazovanje, ali je bila dana pobotna izjava, odveč.
Ker tožena stranka ni konkretno oporekala trditvam tožeče stranke in po njej predloženim dokazom, je sodišče utemeljeno sledilo dokazom tožeče stranke.
Ker analogije v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti takrat, ko jo že sam zakon izključuje s taksativnim naštevanjem, je ravnalo sodišče prve stopnje pravilno, ko je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj jo je vložil nečak pokojnega upravičenca, ki ne spada v krog oseb, navedenih v 1. odst. 411. čl. ZKP. Pritožbo njegovega pooblaščenca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZTLR člen 20, 20/1, 34, 34/1, 20, 20/1, 34, 34/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1.
pridobitev lastninske pravice - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka s pogodbo o brezplačnem prenosu kapitala in izročitvijo stvari postala njihova lastnica, zato utemeljeno zahteva, da je izvršba na te stvari nedopustna.
Ker je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) mora sodišče prekiniti postopek katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu v skladu s prejšnjimi predpisi, ni pravnomočno odločeno z odločbo upravne enote. Ne zadostuje odločba, da kmetija izpolnjuje pogoje za določitev zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.
Solastninski delež na zemljišču, ki ga je eden od zakoncev s skupnimi sredstvi zakoncev odkupil od solastnice v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
Vdova delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu je upravičena do odškodnine zaradi izgube preživljanja, čeprav ji mož pred smrtjo še ni dajal preživljanja.