Če je dejanska taksa za predlog za izvršbo plačana v zahtevanem naknadnem roku, ni pogojev, da bi sodišče štelo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, čeprav ni predložil zahtevanega dokazila o plačani taksi.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je toženec umaknil ugovor zoper višino računa saj je pri plačilu računa sam določil, da izpolnjuje obveznosti iz računa. Sodišče je tožencu utemeljeno naložilo plačilo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti računa dalje od celotnega zneska računa.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka ker je bilo vabilo nabito na vrata stanovanja toženca, ne da bi ta predhodno odklonil sprejem sodnega pisanja.
Špediter odgovarja naročniku za izgubo blaga, do katere je prišlo zaradi ravnanja špediterjevih delavcev v času, ko se je blago nahajalo pri špediterju.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
Na strani preživninskega upravičenca spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval zvišanje preživnine, ne izključujejo njenega znižanja na zahtevo zavezanca.
ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1, 19, 19/3, 363, 363/1.
stvarna pristojnost
Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.
Če je obdolženčeva mati zaposlena kot uradnica na sodišču, pristojnem za opravo preiskovalnih dejanj, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o procesnih obrestih (del izterjevane terjatve - 2.338.566,55 SIT - so namreč obračunane obresti, priloga A 2). Te gredo upniku od vložitve tožbe (2. odst. 279. čl. ZOR).
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.
Tožeča stranka lahko uveljavlja svojo terjatev le od tiste stranke, s katero je v pogodbeni zavezi. Pravno lastništvo osebnega vozila, ki je bil predmet leasinga, zato ni pomembno. Bistveno je, kdo je bil naročnik popravila, ne pa kdo je lastnik osebnega vozila.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina
Upnik je v obravnavanem primeru v predlogu za izvršbo sicer navedel, da je izterjevana terjatev izkazana z "zavrnjenima menicama", toda predlogu ni priložil spornih menic temveč njuni fotokopiji (prilogi A 1 in A 8). Predlog za izvršbo tako ni bil ustrezno dokumentiran (2. odst. 41. čl. ZIZ), izpodbijani sklep o izvršbi, ki dovoljuje izvršbo proti dolžniku na podlagi spornih menic (prim. 1. odst. 44. čl. ZIZ), pa je v nasprotju z listinami, ki so v spisu. In ker predloženi fotokopiji spornih menic nista opremljeni s podatki, ki jih za prepis menice zahteva Zakon o menici, ne moreta imeti meničnopravne veljavnosti. Če pa je tako, tudi nista verodostojni listini (prim. 2. odst. 23. čl. ZIZ).
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.