ZKP člen 201, 201/1, 272, 272/1, 201, 201/1, 272, 272/1.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - utemeljen sum
Senat sodišča prve stopnje, ki je odločal o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, je ocenil pravilno, da se z izvedbo dokazov med preiskavo niso v tolikšni meri spremenile dejanske podlage, na katerih je temeljil sklep o uvedbi preiskave, da bi to kazalo na to, da utemeljen sum ni več podan. O razlogih, s katerimi pritožnica v pritožbi zoper sklep o priporu izpodbija obstoj utemeljenega suma, pa bo odločal pristojen senat sodišča prve stopnje, ko bo ocenjeval, ali je že vloženi ugovor zoper obtožnico utemeljen.
Če je obdolženčeva mati zaposlena kot uradnica na sodišču, pristojnem za opravo preiskovalnih dejanj, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Kaznivo dejanje prikrivanja je mogoče storiti tudi s tem, da sta obdolženca vedela, da sta pridobila blago, ki je bilo ukradeno saj sta ga vozila v svojem vozilu.
izvedenec - dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, s katerimi pa pritožnik uveljavlja izločitveni razlog po 4. točki 1. odst. 39. čl. ZKP, v pritožbi in s katerimi je tudi tekom kazenskega postopka na glavnih obravnavah zahteval izločitev izvedenca, z navedbo, da je le-ta podpisan tudi pod strokovnim mnenjem Ministrstva za notranje zadeve, torej pod mnenjem organa, ki je delovalo v funkciji tožilstva v fazi predhodnega kazenskega postopka in ko te razloge sedaj ponavlja tudi v pritožbi in izrecno navaja, da se zastavlja vprašanje nepristranosti tiste osebe, ki je v predhodnem postopku že sodeloval in sodeluje še v kazenskem postopku, pa dejansko uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP. Ta izločitveni razlog pa je mogoče uveljavljati po določbi II. odst. 41. čl. ZKP le do začetka glavne obravnave, česar pa pritožnik ni storil. Le v primeru, če bi do začetka glavne obravnave, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje na glavnih obravnavah dvakrat vsebinsko zavrnilo predlog zagovornika za izločitev izvedenca, sodišče prve stopnje predlog, ki bi bil podan za izločitev izvedenca zavrnilo, bi bilo v zvezi z navedbami v pritožbi mogoče presojati ali je podan izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP v zvezi s I. odst. 44. čl. ZKP in ali je tako sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenca ter ali je takšna kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1, 19, 19/3, 363, 363/1.
stvarna pristojnost
Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o procesnih obrestih (del izterjevane terjatve - 2.338.566,55 SIT - so namreč obračunane obresti, priloga A 2). Te gredo upniku od vložitve tožbe (2. odst. 279. čl. ZOR).
Odobritev za izvajanje ukrepov po čl. 49 ZoPol, dana z obkrožitvijo besede "izdajam" in podpisom na pisnem predlogu PU, ki ima vse sestavine, kot jih določa II. odst. 49. čl. ZoPol, je veljavna, zato podatki, pridobljeni po takšni odobritvi, niso nedovoljeni in sodišče nanje lahko opre sodbo.
Zgolj dejstvo, da na pisni odobritvi ukrepov iz čl. 49 II ZoPol ni datuma odobritve, še ne pomeni, da odobritev ni zakonita.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
ZPPSL člen 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4, 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo z dnem, ko je oklic o začetku tega postopka nabit na oglasno desko sodišča (1. odst. 103. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL). Ena od pravnih posledic je po 2. odst. 111. čl. ZPPSL tudi prekinitev že tekočega izvršilnega postopka po sili zakona. Dokler pa traja prekinitev postopka, (izvršilno) sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (primerjaj 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je prvostopno sodišče že v času, ko je nastopila navedena pravna posledica začetka stečajnega postopka, dne 22.9.1999 opravilo javno dražbo nepremičnin in izdalo izpodbijani sklep, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
KZ člen 37, 37/2, 127, 127/2-2, 37, 37/2, 127, 127/2-2.
umor - bistveno zmanjšana prištevnost
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi dokazov in indicov prepričljivo ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje umora iz koristoljubnosti, ni pa ravnal v obrambi in ni storil kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Obtožencu je bila izrečena kazen 20 let zapora, kakršno je bilo možno izreči glede na zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, alternativno. Ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za bistveno zmanjšano prištevnost, je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in je izrečeno kazensko sankcijo znižalo na 15 let zapora.