Če je obdolženčeva mati zaposlena kot uradnica na sodišču, pristojnem za opravo preiskovalnih dejanj, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZOR člen 210, 210/1, 211, 210, 210/1, 211. ZPPSL člen 80, 121, 121/1, 80, 121, 121/1.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Tožeča stranka ni dokazala svoje pomote v zvezi s spornim nakazilom, saj je tožena stranka (seveda v mejah dejanskih trditev obeh strank v tem sporu) dokazala, da je sporni znesek prejela na določeni podlagi, kar pomeni upravičeno. Pravna posledica te ugotovitve je lahko le zaključek, da se tožeča stranka na pravila o neupravičenem prikrajšanju sklicevati ne more, kar ima za posledico lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka. V Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so namreč tudi določbe o izpolnitvah obojestransko odplačanih pogodb ne glede na začetek stečajnega postopka (primerjaj 1. odst. 121. čl. in posamezna določila 135. čl. ZPPSL), na ustrezno, z Zakonom določeno podlago izplačil v breme stečajne mase pa mora paziti (s skrbnostjo dobrega gospodarja - glej 80. čl. ZPPSL), stečajni upravitelj, ne pa pogodbeni partner, torej tretja oseba. Prav mogoče je, da se je tožeča stranka v svojih izvajanjih (podajanje dejanske podlage tožbenega zahtevka) izrecno omejila od povezanosti predmetnega zahtevka z v tej odločbi že omenjenim sporom med strankama, prav zaradi pravila vračanja, določenega v 211. čl. ZOR, po katerem vednost solvensa o neobstoju dolga, bistveno vpliva na njegovo pravico do vrnitve plačanega.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Tožeča stranka lahko uveljavlja svojo terjatev le od tiste stranke, s katero je v pogodbeni zavezi. Pravno lastništvo osebnega vozila, ki je bil predmet leasinga, zato ni pomembno. Bistveno je, kdo je bil naročnik popravila, ne pa kdo je lastnik osebnega vozila.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20608
ZKP člen 422, 422/3, 422, 422/3.
zahteva za varstvo zakonitosti
Kriterij za presojo, ali bo sodišče izvršitev pravnomočne sodne odločbe odložilo ali prekinilo (3. odstavek 422. člena ZKP) je vsebina zahteve za varstvo zakonitosti. Ta kriterij določa zakon in je izpolnjen takrat, kadar iz razlogov, ki jih uveljavlja vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti, izhaja verjetnost, da utegne biti pravnomočna sodba na takšen ali drugačen način spremenjena v obsojenčevo korist (oprostilna, zavrnilna sodba in podobno).
Odobritev za izvajanje ukrepov po čl. 49 ZoPol, dana z obkrožitvijo besede "izdajam" in podpisom na pisnem predlogu PU, ki ima vse sestavine, kot jih določa II. odst. 49. čl. ZoPol, je veljavna, zato podatki, pridobljeni po takšni odobritvi, niso nedovoljeni in sodišče nanje lahko opre sodbo.
Zgolj dejstvo, da na pisni odobritvi ukrepov iz čl. 49 II ZoPol ni datuma odobritve, še ne pomeni, da odobritev ni zakonita.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
ZKP člen 201, 201/1, 272, 272/1, 201, 201/1, 272, 272/1.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - utemeljen sum
Senat sodišča prve stopnje, ki je odločal o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, je ocenil pravilno, da se z izvedbo dokazov med preiskavo niso v tolikšni meri spremenile dejanske podlage, na katerih je temeljil sklep o uvedbi preiskave, da bi to kazalo na to, da utemeljen sum ni več podan. O razlogih, s katerimi pritožnica v pritožbi zoper sklep o priporu izpodbija obstoj utemeljenega suma, pa bo odločal pristojen senat sodišča prve stopnje, ko bo ocenjeval, ali je že vloženi ugovor zoper obtožnico utemeljen.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina
Upnik je v obravnavanem primeru v predlogu za izvršbo sicer navedel, da je izterjevana terjatev izkazana z "zavrnjenima menicama", toda predlogu ni priložil spornih menic temveč njuni fotokopiji (prilogi A 1 in A 8). Predlog za izvršbo tako ni bil ustrezno dokumentiran (2. odst. 41. čl. ZIZ), izpodbijani sklep o izvršbi, ki dovoljuje izvršbo proti dolžniku na podlagi spornih menic (prim. 1. odst. 44. čl. ZIZ), pa je v nasprotju z listinami, ki so v spisu. In ker predloženi fotokopiji spornih menic nista opremljeni s podatki, ki jih za prepis menice zahteva Zakon o menici, ne moreta imeti meničnopravne veljavnosti. Če pa je tako, tudi nista verodostojni listini (prim. 2. odst. 23. čl. ZIZ).
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
KZ člen 37, 37/2, 127, 127/2-2, 37, 37/2, 127, 127/2-2.
umor - bistveno zmanjšana prištevnost
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi dokazov in indicov prepričljivo ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje umora iz koristoljubnosti, ni pa ravnal v obrambi in ni storil kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Obtožencu je bila izrečena kazen 20 let zapora, kakršno je bilo možno izreči glede na zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, alternativno. Ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za bistveno zmanjšano prištevnost, je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in je izrečeno kazensko sankcijo znižalo na 15 let zapora.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01358
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPP člen 76, 205, 76, 205.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje opravljanja dejavnosti
Izvršba v konkretnem primeru teče že vseskozi proti F. Š., ne pa proti obratovalnici F. Š., čeprav je bil dolžnik označen skupaj s fantazijskim imenom obratovalnice. Če pa ni razloga za prekinitev postopka, tudi ni podlage za odločanje o nadaljevanju (neprekinjenega) postopka, o čemer je sodišče odločilo v izreku izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01592
ZPP (1977) člen 187, 368, 380, 380-2, 187, 368, 380, 380-2. ZOR člen 28, 28. ZPPSL člen 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3, 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3.
pravni interes
Res je, da začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva in da se spremeni le obrestna mera (glej 2. odst. 114. čl. ZPPSL). Vendar pa navedeno določilo ne pomeni, da zaradi njega in na njegovi podlagi tožeči stranki, kot stečajnemu upniku, obrestne terjatve ni bilo potrebno prijaviti oziroma, da jo je stečajni senat z napotitvenim sklepom v okviru "spp" smiselno napotil na pravdo tudi za obrestno terjatev. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke v obrestnem delu s sklepom pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (glej 187. čl. ZPP). Izpolnjevanje obveznosti iz obojestransko odplačnih pogodb je namreč po začetku stečajnega postopka usmerjeno k vnovčenju stečajne mase. V konkretnem primeru pa bi izpolnitev pogodbe imela za stečajno maso nasprotni učinek, saj je bila obveznost tožene stranke denarna, obveznost tožeče stranke pa nedenarna.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).