začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik za svoje ugovorne trditve, da je terjatev do upnika poravnal, ni predložil nobenega dokaza, zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
neplačilo taksnega opomina - razlog za zavrženje tožbe
Plačilo odmerjene takse za opomin je potrebno upoštevati v okviru poravnave celotne taksne obveznosti. Čeprav je tožnik po opominu predložil potrdilo o poravnavi takse za tožbo, ni pa plačal predpisane takse za opomin, ki mu jo je odmerilo sodišče, so podani razlogi za zavrženje tožbe, saj je potrebno vse posledice postopka v zvezi z izdelavo in vročanjem opomina pripisati stranki, ki ob vložitvi tožbe ni predložila potrdila o plačilu dolžne takse.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
Tožeča stranka je taksni nalog (in opomin) prejela, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je sodišče pravnomočno zavrnilo, zato je sodišču prve stopnje ni bilo treba ponovno pozivati na plačilo sodne takse.
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.