ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01358
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPP člen 76, 205, 76, 205.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje opravljanja dejavnosti
Izvršba v konkretnem primeru teče že vseskozi proti F. Š., ne pa proti obratovalnici F. Š., čeprav je bil dolžnik označen skupaj s fantazijskim imenom obratovalnice. Če pa ni razloga za prekinitev postopka, tudi ni podlage za odločanje o nadaljevanju (neprekinjenega) postopka, o čemer je sodišče odločilo v izreku izpodbijanega sklepa.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
odlog izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot
Uvedba stečajnega postopka sama po sebi ne le, da ne more predstavljati znatnejše škode, pač pa pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, tudi ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), temveč mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
V smislu 8. točke 50. člena ZIZ je mogoče ugovarjati, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, prenehala zaradi pobotanja, do katerega je prišlo izvenprocesno po določilih 336. do 343. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Prav takšno pobotanje pa v ugovoru smiselno zatrjuje dolžnik, ko se sklicuje na pobotanje terjatev v stečajnem postopku (2. odst. 117. člena ZPPSL). Stečajnega postopka ni moč enačiti z izvršilnim postopkom, zato je dolžnik dolžan v izvršilnem postopku dokazati obstoj svojih terjatev, ki naj bi bile pobotane.
Ob dolžnikovih trditvah, da v času, iz katerega izvirajo vtoževane terjatve, ni bil več z upnikom v poslovnem razmerju, je na upniku dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja in drugega temelja za vtoževano terjatev.
Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi moralo sodišče počakati z izdajo zamudne sodbe glede na to, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo le nekaj dni po izteku 30-dnevnega roka, odgovor vročiti tožnici in tako nadaljevati s postopkom. Gre za zakonski rok, ki se ga morajo stranke držati, s tem pa se zagotavlja pravočasno izvajanje procesnih dejanj in hitrost postopka.
ZIZ člen 88, 88/2, 140, 140/2, 88, 88/2, 140, 140/2.
ustavitev izvršbe
Upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven. Določbo 2. odst. 140. člena ZIZ je mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da storitev, ki so zaračunane po k predlogu za izvršbo priloženih fakturah, ni naročil in da jih upnik tudi ni opravil. Navedel je še, da od upnika ni prejel nobenega poročila o opravljenih storitvah niti certifikata o ustreznosti v fakturah navedenih aparatov. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Kot dokaz za svoje trditve pa je predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .