Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZOR člen 214, 214. ZPPSL člen 125, 125/1, 130, 125, 125/1, 130.
plačilo
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da ni šlo za sočasno ali vnaprejšnje plačilo dobavljenega blaga. Tožena stranka je s plačilom po spornih asignacijah zapirala starejše terjatve , kot to tudi sama priznava. Da je dobavo blaga pogojevala z vnaprejšnjim oziroma sočasnim plačilom, pa ni z ničemer dokazala, kaj takega pa ni mogoče sklepati niti iz predloženih listin (asignacij in računov), kar sicer zmotno meni pritožnica. Ne glede na to, da sicer sklepanje izpodbijanih asignacijskih pogodb časovno sovpada z dobavo blaga, pa tožena stranka ni dokazala dogovora pravdnih strank o sočasnem plačilu blaga.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580, 580/2, 580/5. ZPPSL člen 15, 274, 15, 274. ZFPPod člen 29, 38, 29, 38.
začetek stečajnega postopka
Glede na to, da v skladu z ZFPPod že teče postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra iz razloga, ker se ni uskladila v zakonsko določenem roku z določbami ZGD, nov postopek ni mogoč. Ker že teče postopek, se o istem zahtevku med istimi strankami ne more začeti nov postopek (primerjaj 274. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zaradi tega je predlog za uvedbo stečajnega postopka, ki ga je vložil dolžnik, nedopusten, saj v konkretnem primeru zoper gospodarsko družbo P. d.o.o. že teče postopek, ki je bil začet po uradni dolžnosti in ki ima enako kot stečajni postopek za pravno posledico izbris družbe iz sodnega registra.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo
Dolžnik ugovarja, da elektromateriala v trgovini ni nikoli prevzel. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, vendar jih glede na svoje ugovorne navedbe niti ne more predložiti. Ugovor, da dolžnik blaga ni prejel (oziroma, da ni prejel dela blaga) pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik že po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja.
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopno sodišče zaslišati toženo stranko. Po določilu 1. odst. 614. člena ZOR mora naročnik opravljeno delo pregledati brž, ko je po normalnem teku stvari to mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika. V 219. členu ZPP pa je določeno, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla, kdaj in kako je delo, ki ga je tožeča stranka opravila, grajala. Da bi prvostopno sodišče izvajalo dokaze v zvezi z njenim zahtevkom (naj se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke), bi najprej morala dopolniti svoje navedbe v zvezi s pravočasno reklamacijo. To bi lahko storila še na glavni obravnavi, na katero je bila pravilno povabljena, pa se je ni udeležila.