stanovanjska pravica - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Tisti, ki je po uveljavitvi bival v družbenem stanovanju, ki je bilo z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 18/91, v nadaljevanju SZ) ex lege olastninjeno (111. - 114. člen SZ), je lahko zahteval uraditev svojega statusa oziroma položaja na takšnem stanovanju, bodisi z zahtevkom na sklenitev najemne pogodbe po 147. členu SZ, bodisi z zahtevkom na odkup stanovanja po privatizacijskih določbah SZ (117. člen in nadaljnji).
splošni pogoji pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Določba 44. čl. Pogojev, po kateri lahko tožeča stranka kljub odklopu terja stroške dobave toplotne energije v višini 100% mesečne akontacije, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretirano stroga in v nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev, saj si je na podlagi te določbe tožeča stranka izgovorila plačilo tudi tistih stroškov, za katere je že vnaprej jasno, da ji zaradi odklopa ne bodo nastali in tudi določba 143.čl. ZOR sankcionira hude kršitve načela enake vrednosti dajatev, ko omogoča vzpostavo ekvivalence v primeru težkih kršitev.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - odsotnost z dela - socialni spor
Delovno in socialno sodišče je v socialnem sporu s sodbo ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 17.4. do 23.4.1998. Glede na takšen izrek pravnomočne sodbe se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitev o začasni nezmožnosti tožnice za delo v dnevih, ko ji izpodbijana disciplinska odločba očita neopravičeni izostanek. Tožena stranka ne more uspešno uveljavljati tega, da se je v času izdaje sklepov o prenehanju delovnega razmerja lahko oprla le na mnenje ZK I. in II. stopnje in da je bila začasna nezmožnost tožnice za delo od 17. do 23.4.1998 ugotovljena šele naknadno s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Za odločitev je namreč pomembno zgolj to, da tožničin stalež ni bil neupravičen. Ker to izhaja tako iz izreka navedene sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, kakor tudi iz razlogov sodbe, v konkretnem postopku ni potrebno z izvedbo še drugih dokazov ponovno preverjati upravičene odsotnosti tožnice v spornem obdobju.
Po določbi 3. odst. 87. člena ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima po Zakonu o sodiščih položaj okrožnega sodišča po 98. členu ZS. V skladu s prehodno določbo 1. odst. 499. člena ZPP se določbe 87. člena ZPP ne uporabljajo za zadeve, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega ZPP, kot je to v tem primeru. Vendar za nadomeščanje odvetnikov, ki je urejeno v 95. členu ZPP, ta prehodna določba ne velja. Tako lahko odvetnika, ki je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo, po uveljavitvi ZPP pred delovnim sodiščem nadomešča le odvetniški kandidat in ne odvetniški pripravnik, kot je to določeno v 3. odst. 95. člena ZPP. Tudi po določbi 55. člena Zakona o odvetništvu lahko odvetnika nadomešča odvetniški kandidat, za katerega je pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožečo stranko pa je na glavnih obravnavah pred sodiščem prve stopnje zastopala odvetniška pripravnica, kar je v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami in predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
ZTPDR člen 63, 63/2, 64. ZDR člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a.
Organi delodajalca morajo v disciplinskih postopkih izreke sklepov oblikovati tako, da je v njih točno naveden opis hujših kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi jih storil delavec in da so kršitve, zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja, tudi časovno opredeljene.
Vsaka odsotnost tožnika s seje disciplinske komisije, kljub temu, da je sporočena, še ni opravičena odsotnost. Dokazno breme, da je šlo za opravičeno odsotnost, je na strani tožeče stranke - delavca v postopku.
ZDR (1990) člen 36f. SKPG člen 42. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 54, 54/3. ZOR člen 351, 382, 383.
prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - odpravnina - nadomestilo - neizkoriščen letni dopust - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka roka
Čeprav tožnik ni opredelil pravne podlage, pa je iz navedb razvidno, da se sklicuje na določbo 382. čl. ZOR, ki določa, da zastaranje ne teče med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo ali vojno, za terjatve oseb v vojaški službi. Ker pa ni zatrjeval niti ni predložil dokazov, da je bil sam oseba v vojaški službi, predvsem pa, da je bil v vojaški službi Republike Slovenije, navedene določbe zakona ni mogoče uporabiti v njegovo korist. Določbe 383. čl. ZOR, ki določa, da zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, v tem primeru ni mogoče upoštevati, saj se navedene nepremagljive ovire nanašajo na dostop do sodišča v RS zaradi pojavov ali motenj v poslovanju sodišča, kar pa ni izkazano.
Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje zaredi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi in ne zaradi upokojitve, ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi v skladu z določbo 3. tč. 51. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS št. 40/97) ter 3. tč. 54. čl. panožne kolektivne pogodbe za gradbeno dejavnost (Ur. l. RS št. 7/98).
napredovanje učiteljev - razvrstitev v plačilni razred - sklep
1. Sodišče prve stopnje je bilo pri odločanju o zahtevku vezano na dokončen sklep sveta šole o tem, da se tožnika razporedi v V. plačilni razred s količnikom 5,60. Samo če bi ugotovilo ničnost sklepa sveta šole, bi lahko zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo razlike med dejansko prejeto plačo in plačo, izračunano na podlagi dokončnega in pravnomočnega sklepa pritožbenega organa tožene stranke.
2. Ker je sklep sveta tožene stranke pravnomočen in je z njim tožnik razporejen v V. plačilni razred s količnikom 5,60, ni odločilno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje. Čeprav 1. odstavek 25. čl. ZRPJZ določa, da razporeditev v javnih zavodih in organih državne uprave potrdi pristojni minister, to ne pomeni, da sklep sveta tožene stranke o razvrstitvi tožnika v plačilni razred ni postal dokončen, ker k njemu minister ni dal soglasja oz. na vlogo, s katero je bilo soglasje zahtevano, ni odgovoril. V tistem času veljavni Zakon o upravnem postopku (ZUP - Ur. l. SFRJ št. 47/86 in 55/92) je v 5. odstavku 204. čl. namreč določal, da mora organ, katerega soglasje (oz. potrditev) je potrebno za odločbo, takšno soglasje dati v enem mesecu od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano, če pa tega ne stori, se šteje, da je soglasje dal. Zato zatrjevani molk ministrstva ne pomeni, da sklep sveta tožene stranke ni dokončen, ampak se šteje, da je minister soglašal z odločitvijo sveta tožene stranke.
ZTPDR člen 49, 49/1. Pravila službe v Slovenski vojski člen 12, 12/123.
vojaška oseba - prerazporeditev - začasna prerazporeditev - plača
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo z večjimi pooblastili in odgovornostmi od položaja, na katerega je bil imenovan. Zato mu skladno z določbo 1. odst. 49. člena ZTPDR pripada plača za opravljeno delo v skladu s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo in zakonom.
Skladno z 123. čl. Pravil službe v Slovenski vojski (PS) vojaške osebe v času začasne prerazporeditve zadržijo vse pravice, pridobljene na formacijski dolžnosti. Vendar iz 12. poglavja PS ne izhaja, da je vojaška oseba za čas začasne prerazporeditve na višje vrednoteno formacijsko dolžnost upravičena do višjega količnika in s tem do višje plače.
Drugi odstavek 102.a člena ZDR, ki določa, da pomanjkanje pravnega pouka ne more biti v škodo delavca, se nanaša le na dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Navedena določba ne velja za druge odločbe delodajalca, ki jih ta izda v pisni obliki na podlagi 23. člena ZTPDR, saj analogija v procesnem pravu ni dovoljena.
Toženo stranko RS po Zakonu o državnem pravobranilstvu zastopa državno pravobranilstvo. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo državnemu pravobranilstvu na njegovo zahtevo dati uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi (12. čl. ZDPra). To pomeni, da bi vse listine, za katere je tožena stranka predlagala, naj jih pridobi sodišče, v resnici moral pridobiti njen zakoniti zastopnik. Opustitev sprejema formalnega sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga ne pomeni relativne bistvene krštive določb pravdnega postopka. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbe tretjega odstavka 226. čl. ZPP, saj se glede na 12. čl. ZDPra ne more šteti, da tožena stranka ni mogla doseči, da bi ji državni organi izročili listine, ki jih hranijo.
ZPP (1977) člen 145, 145/2, 145, 145/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - nadomestna vročitev - vročitev vabila na glavno obravnavo na oglasno desko - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
1. Ker tožniku na znanem naslovu v Sloveniji sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni bilo mogoče vročiti, je tožena stranka citirani sklep skladno z določbo 2. odst. 145. člena takrat veljavnega ZPP pravilno vročila prek svoje oglasne deske.
2. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR, to je zaradi več kot 5 dnevne neopravičene odsotnosti z dela brez vrnitve na delo, datum vročitve sklepa prve stopnje in dokončnost tega sklepa nista pomembna, saj v tem primeru delavcu preneha delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela.
Tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da so zaposleni tudi po uveljavitvi splošnega akta o znižanju plač za 10 % še vedno prejemali višje plače, kot pa so bile določene z SKPGd oziroma s panožno kolektivno pogodbo. Določba drugega odstavka 1. tč. tarifne priloge k SKPGd, se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo plače, določene s tarifno prilogo SKPGd oziroma tarifno prilogo panožne kolektivne pogodbe. Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPGd namreč določa, da se delodajalec in sindikat zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Dogovor o drugačni plačni politiki se lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPGd.
Po 2. odst. 114. čl. ZPPSL tečejo zamudne obesti po obrestni meri kot jo določa stečajna zakonodaja in to od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
pogoji za izdajo začasne odredbe - skazitev avtorskega dela - varstvo avtorskega dela - prepoved posega v avtorsko delo - objava fotografije kipa
Objava fotografije kipa kot avtorskega dela ne pomeni poseg v izključno avtorjevo pravico upreti se skazitvi avtorskega dela. Poseg v to pravico je podan le, kadar gre za neposredni poseg v samo delo in je s tem izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost odločbe
Za primernost izvršilnega naslova ne zadošča t.i. formalna pravnomočnost (da odločbe ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi), temveč je bistvena t.i. materialna pravnomočnost, kar pomeni, da mora biti v izvršilnem naslovu (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve. Izvršljiva lahko postane samo obsojajoča (kondemnatorna) sodna odločba, zato je sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (4. odst. 62. čl. ZIZ). Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, je lahko izvršilni naslov v smislu 17., 19. in 21. čl. ZIZ samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojni minister oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti (2. odstavek 47. člena ZDSS). Zato je sodišče prve stopnje predolg sindikata, ki je zahteval razveljavitev odločbe o priznanju reprezentativnosti drugemu sindikatu, utemeljeno zavrglo, saj za tak primer ni predvideno sodno varstvo.
Četudi je tožnica prišla na dom H.O. zato, da bi mu gospodinjila, to ne pomeni, da se ne bi mogla nato tekom časa skupnega bivanja med njo in H.O. razviti življenjska skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, kot to določa ZPIZ/92 v 77. členu. Bistveni elementi izvenzakonske skupnosti so določeni z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dalj časa trajajoče skupno življenje, ekonomska skupnost ter medsebojna čustvena pripadnost in povezanost). Volja obeh partnerjev je za presojo, ali gre za izvenzakonsko skupnost ali ne, bistvenega pomena.
ZPSPP člen 31. ZPP člen 189, 189/4, 286, 286/4, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - menjalna pogodba - ugovor aktivne legitimacije - dolžnost plačevanja najemnine - ugovor litispendence - pobotni ugovor - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ugovor aktivne legitimacije ni utemeljen, čeprav delno iz drugih razlogov. Na podlagi najemne pogodbe z dne 29. 4. 1994 je bila namreč tožena stranka dolžna najemnino plačevati tožeči stranki in če je pozneje tožeča stranka glede nepremičnine, ki je bila predmet najemne pogodbe, sklenila menjalno pogodbo, to na omenjeno obveznost tožene stranke ni vplivalo vse dotlej, dokler ni plačila najemnine od nje zahteval novi lastnik. Kaj se je tožeča stranka z drugo stranko menjalne pogodbe (E. d.d.) dogovorila glede izročitve spornih poslovnih prostorov v last in posest oziroma glede vstopa v pravice in obveznosti iz najemne pogodbe, se tožene stranke ne tiče, saj ni bila stranka menjalne pogodbe. Zato se na določila menjalne pogodbe ne more sklicevati.
Predmet najema je lahko tudi tuja stvar, vstop pridobitelja v pravice in obveznosti najemodajalca (31. člen ZPSPP) pa ne nastane po volji najemnika temveč najemodajalca in pridobitelja. Zato je tožena stranka za plačevanje najemnine ostala zavezana tožeči stranki tudi potem, ko je tožeča stranka z E. d.d. dne 21. 6. 1995 sklenila menjalno pogodbo, in sicer vse do takrat, ko jo je novi lastnik z dopisom z dne 30. 5. 1996 obvestil, da mora najemnino (za čas od 21. 1. 1996) dalje plačevati njemu.
Tožena stranka je v vlogi z dne 4. 11. 1999 poleg ugovora glede višine zahtevka podala tudi ugovor litispendence. Gre za negativno procesno predpostavko, na kar mora sodišče med postopkom ves čas paziti po uradni dolžnosti (četri odstavek 189 člena ZPP), zato mora tudi ves čas postopka upoštevati v tej smeri podane ugovore. To pa pomeni, da mora tudi nasprotna stranka ves čas postopka imeti možnost, da se ne glede na določbe 286. člena ZPP o takih ugovorih izjavi, sodišče pa mora take izjave upoštevati. Tako je v obravnavanem primeru storila tudi tožeča stranka, sodišče pa je ravnalo pravilno, ko je njene navedbe glede ugovora litispendence upoštevalo.
Glede odločitve sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru (da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji) tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvi, da se je z novim lastnikom najetih prostorov dogovorila o povrnitvi svojih vlaganj. Ta trditev je neupoštevna. Že sodišče prve stopnje je o tem zavzelo pravilno stališče, da se dogovori s pridobiteljem ne tičejo razmerja med pravdnima strankama.
Samovoljno ravnanje (v zvezi s predčasno razrešitvijo tožnice) na strani tožene stranke (zavoda) je podano, če svet zavoda tožene stranke pri predčasni razrešitvi tožnice s funkcije direktorice zavoda ne upošteva 2. odst. 55. čl. ZOFVI, ki določa, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda in da mora k imenovanju in razrešitvi pridobiti soglasje ministra. Svet zavoda ni pridobil soglasja ministra, zato je takšno ravnanje tožene stranke nedvomno samovoljno, saj je z njim grobo kršila prisilne predpise.
Pritožba toženca, ki je v sporu v celoti uspel, ni dopustna, ker zanjo ni pravovarstvene potrebe oz. pravnega interesa, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.