Dejstvo je, da nobena od zavarovalnic ni hotela nadaljevati pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju v takšni obliki in pod takšnimi pogoji, kot je bila sklenjena s Skladom dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je prenehal s 1. 1. 2000. Ker tožeči stranki tudi nista sprejeli ponudbe za vključitev v pokojninski načrt vzajemnega pokojninskega sklada, je pogodba o prostovoljnem dodatnem zavarovanju zaradi nemožnosti izpolnitve prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok
V kolikor je tožena stranka želela, da tožniku, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje preneha pred iztekom odpovednega roka po pogodbi o zaposlitvi, bi se morala o tem z njim sporazumeti, ne pa mu samovoljno predčasno zaključiti delovnega razmerja. Posledično je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja in plačila nadomestila plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – preklic odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je delodajalec na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan oziroma ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče preklicati le, če s tem delavec izrecno soglaša, ni mogoče na podlagi poziva tožene stranke, naj se tožnica vrne na delo, šteti, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je tožnica zavrnila pogovor s toženo stranko, ni zakonita.
1. S statutom se dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito (načelo statutarne strogosti). Kar zadeva sprejem in veljavnost sklepa o izključitvi ali omejitvi prednosti,je zakonodajalec to vprašanje uredil celovito in koherentno v specialni določbi 316. člena ZGD-1. Isto velja tudi za sprejem in veljavnost sklepa o spremembi statuta, kar je vsebinsko in zaokroženo urejeno v določbi 329. člena ZGD-1. Za veljavnost sklepa o omejitvi ali razveljavitvi prednosti je potrebno zgolj soglasje (v obliki izrednega sklepa) prednostnih delničarjev. Tudi za veljavnost sklepa o spremembi statuta, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno samo soglasje tega prizadetega razreda, saj ni videti nobenega razumnega razloga, da bi o takšnem predlogu sklepa neprizadeti razred delničarjev glasoval dvakrat: enkrat v okviru sprejemanja rednega sklepa in drugič kot poseben razred v okviru sprejemanja izrednega sklepa.
2. Glede časovne točke, do katere lahko manjšinski delničarji predlagajo objavo zadeve ločenega glasovanja, je treba smiselno uporabiti določbo 1. odst. 298. člena ZGD-1, saj gre po eni strani za manjšinsko pravico, po drugi strani pa v tej zvezi določila o nasprotnem predlogu iz 300. člena ZGD-1 niti pojmovno ni mogoče uporabiti.
Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
pogodbena kazen – kolektivna pogodba
Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
Tožnica je pooblastila službo pravne pomoči pri sindikatu za zastopanje v delovnem sporu. V tem pooblastilu pravic pooblaščenca ni podrobneje določila, zaradi česar je pooblaščenec (ki ni imel položaja odvetnika) sicer lahko opravljal vsa pravdna dejanja, ni pa smel umakniti tožbe.
30- dnevni rok za obnovo postopka v tem sporu ni začel teči od dneva, ko je sodišče sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe vročilo službi pravne pomoči pri sindikatu kot pooblaščencu tožnice, ampak šele od dneva, ko je tožnica izvedela za obnovitveni razlog (da pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila za umik tožbe).
Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
Četudi ZPP tega izrecno ne določa, je potrebno tudi v primeru odloga plačila sodne takse ali obročnega plačila sodne takse kot kriterij upoštevati premoženjski položaj stranke, saj bi bilo v nasprotnem primeru odločanje o tovrstnem predlogu podvrženo arbitrarnosti sodišča.
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 156, 156/2, 157, 163, 163/2.
invalidska pokojnina – prenehanje zavarovanja
Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavljajo na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (na dan nastanka zavarovalnega primera), dan prenehanja zavarovanja pa vpliva na odmero in na pričetek izplačevanja pokojnine. Za pokojnino namreč velja, da se lahko izplačuje šele potem, ko zavarovanje preneha.
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
poplačilo iz prejete fakture za prodano nepremičnino - izpodbijanje terjatev
Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.
Postavitev zapornice ob sočasni izročitvi ključev le-te, ki posestniku omogočajo odklenitev in dvig zapornice, načeloma ne pomeni motilnega dejanja, v kolikor konkretnega primera ne spremljajo kakšne specifične okoliščine.
Z začasno odredbo je dopustno uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka le v izjemnih situacijah.
ZD člen 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1, 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1. ZPP člen 181 313, 181 313. OZ člen 299, 299/1, 361, 299, 299/1, 361.
neveljavnost oporoke - napake v obliki - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - ničnost oporoke - rok za vložitev tožbe - zastaranje - zadržanje zastaranja - zgrešena pasivna legitimacija
Kadar oporočni dedič zatrjuje, da oporoke ni podpisal ne napisal oporočitelj, zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki in ne ničnosti oporoke. Zato zanj velja rok iz 76. člena ZD.
ZGD člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZDru člen 1, 22, 1, 22. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1, 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1.
zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - društvo - dejavnost društva - opravljanje pridobitne dejavnosti - namen pridobivanja dobička - pridobitna dejavnost društva
Tudi društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, zato je za odločitev, ali tožeča stranka uveljavlja terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero velja triletni zastaralni rok, bistvena ocena, ali je organizacija dirk v speedwayu pridobitna dejavnost tožene stranke (društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev. Pritožnica nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL0023148
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1, 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja je abstraktni del iz obtožnega predloga, v katerem so vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, zato ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in zato ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je, potem ko je izreklo obsodilno sodbo, storilo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je nato izreklo oprostilno sodbo po 1 točki 358. člena ZKP.
V materialnopravnem smislu so odločilna dejstva tista, na katera obtožba z opisom dejanja, ki se mora prilegati zakonskim znakom določenega kaznivega dejanja, opira zahtevo za posameznikovo obsodbo in kaznovanje.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje dela izvršitelja in prevzem zadev - potrebnost stroškov za izvršbo
Izvršitelj I.P. je po prenehanju delovanja B.S. kot izvršitelja, prevzel njegove spise. Prevzel jih je v stanju kot so bili, to velja tudi glede že opravljenih izvršilnih dejanj, kamor je treba šteti že opravljene "vpise v evidenco", za kar si je izvršitelj S. stroške že obračunal.
omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev obsega odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon o dedovanju - ZD v prvem odstavku 142. člena določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika. Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora trditi in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.