izvršba na nepremičnine - stavba kot predmet lastninske pravice
Ob ugotovitvi, da je predmet nepremičninske izvršbe in s tem lastninska pravica na njem opredeljen tako, kot je bil takrat, ko je bila na njega dovoljena izvršba, sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče ni imelo nobene zakonske možnosti za obravnavanje predmeta izvršbe drugače, kot mu to nalagajo določila ZIZ.
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
pogodbena kazen – kolektivna pogodba
Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
Tožnica je pooblastila službo pravne pomoči pri sindikatu za zastopanje v delovnem sporu. V tem pooblastilu pravic pooblaščenca ni podrobneje določila, zaradi česar je pooblaščenec (ki ni imel položaja odvetnika) sicer lahko opravljal vsa pravdna dejanja, ni pa smel umakniti tožbe.
30- dnevni rok za obnovo postopka v tem sporu ni začel teči od dneva, ko je sodišče sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe vročilo službi pravne pomoči pri sindikatu kot pooblaščencu tožnice, ampak šele od dneva, ko je tožnica izvedela za obnovitveni razlog (da pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila za umik tožbe).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.ZPIZ-1 člen 91, 101, 101/1, 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog
Tožena stranka je v „izreku“ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da gre za odpoved iz poslovnega razloga, v „obrazložitvi“ pa je kot razlog za odpoved navedla invalidnost tožnika, kar ni zakonito.
Redna odpoved bi bila nezakonita, četudi bi bila podana iz razloga invalidnosti, saj je tožena stranka tožniku zagotavljala delo skladno z njegovimi omejitvami, navedenimi v zadnji odločbi Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatnih omejitev, ki jih je ugotovila zdravnica medicine dela, pa tožena stranka ni bila dolžna upoštevati).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok
V kolikor je tožena stranka želela, da tožniku, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje preneha pred iztekom odpovednega roka po pogodbi o zaposlitvi, bi se morala o tem z njim sporazumeti, ne pa mu samovoljno predčasno zaključiti delovnega razmerja. Posledično je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja in plačila nadomestila plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
poplačilo iz prejete fakture za prodano nepremičnino - izpodbijanje terjatev
Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.
Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je tožnica izvršila znake kaznivega dejanja poneverbe (s tem, ko je dvema gostoma izdala isti račun z namenom, da si eno plačilo prisvoji), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka v odpovedi ni navedla pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja (saj je obveznost delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to, da ugotovi, da ima kršitev delovnih obveznosti vse znake kaznivega dejanja).
ZDR člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZIRD člen 18. ZRSin člen 6, 8.
kolektivni delovni spor – sindikat – reprezentativnost – rejništvo
Ker rejniki ne štejejo za delavce (narava in vsebina rejništva nima značilnosti delovnega razmerja, ker rejniki niso odvisni od navodil in dela ne opravljajo organizirani v delovnem procesu, niti nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi), predlagatelj – sindikat rejnikov ne more zahtevati, da se ga določi kot reprezentativen sindikat.
Četudi ZPP tega izrecno ne določa, je potrebno tudi v primeru odloga plačila sodne takse ali obročnega plačila sodne takse kot kriterij upoštevati premoženjski položaj stranke, saj bi bilo v nasprotnem primeru odločanje o tovrstnem predlogu podvrženo arbitrarnosti sodišča.
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 156, 156/2, 157, 163, 163/2.
invalidska pokojnina – prenehanje zavarovanja
Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavljajo na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (na dan nastanka zavarovalnega primera), dan prenehanja zavarovanja pa vpliva na odmero in na pričetek izplačevanja pokojnine. Za pokojnino namreč velja, da se lahko izplačuje šele potem, ko zavarovanje preneha.
V materialnopravnem smislu so odločilna dejstva tista, na katera obtožba z opisom dejanja, ki se mora prilegati zakonskim znakom določenega kaznivega dejanja, opira zahtevo za posameznikovo obsodbo in kaznovanje.
Materialnopravno zahtevek na zvišanje preživnine temelji na določbi 132. člena ZZZDR in navedena določba (pa tudi 132. a člena ZZZDR, ki določa letno uskladitev preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin), ne določata, da mora tožeča stranka k tožbi za zvišanje preživnine priložiti dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o zvišanju preživnine.
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 10. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče prekršilo 385. člen ZKP, torej da je prekršilo prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo (prepoved reformatio in peius) glede kazenske sankcije, saj mu je v izrečeni pogojni obsodbi določilo daljšo kazen zapora kot s prvo sodbo leta 2004. Pritožba pa nima prav, saj spregleda, da zoper sodbo Okrožnega sodišča z dne 15.4.2004, opr. št. K 20/2003 ni bila pritožba podana samo v obdolženčevo korist, ampak se je zoper to sodbo pritožil tudi okrožni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal višjo kazen z daljšo preizkusno dobo. Čeprav je pritožbeno sodišče to sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pa je sodišče prve stopnje v novem sojenju smelo obdolžencu v pogojni obsodbi določiti daljšo kazen kot v prvem sojenju, saj je bila vložena pritožba okrožnega državnega tožilca zaradi odločbe o kazenski sankciji. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje dela izvršitelja in prevzem zadev - potrebnost stroškov za izvršbo
Izvršitelj I.P. je po prenehanju delovanja B.S. kot izvršitelja, prevzel njegove spise. Prevzel jih je v stanju kot so bili, to velja tudi glede že opravljenih izvršilnih dejanj, kamor je treba šteti že opravljene "vpise v evidenco", za kar si je izvršitelj S. stroške že obračunal.
Postavitev zapornice ob sočasni izročitvi ključev le-te, ki posestniku omogočajo odklenitev in dvig zapornice, načeloma ne pomeni motilnega dejanja, v kolikor konkretnega primera ne spremljajo kakšne specifične okoliščine.
Z začasno odredbo je dopustno uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka le v izjemnih situacijah.
omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev obsega odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon o dedovanju - ZD v prvem odstavku 142. člena določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika. Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora trditi in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
ZD člen 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1, 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1. ZPP člen 181 313, 181 313. OZ člen 299, 299/1, 361, 299, 299/1, 361.
neveljavnost oporoke - napake v obliki - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - ničnost oporoke - rok za vložitev tožbe - zastaranje - zadržanje zastaranja - zgrešena pasivna legitimacija
Kadar oporočni dedič zatrjuje, da oporoke ni podpisal ne napisal oporočitelj, zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki in ne ničnosti oporoke. Zato zanj velja rok iz 76. člena ZD.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL0023148
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1, 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja je abstraktni del iz obtožnega predloga, v katerem so vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, zato ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in zato ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je, potem ko je izreklo obsodilno sodbo, storilo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je nato izreklo oprostilno sodbo po 1 točki 358. člena ZKP.