lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - prejšnji uporabnik stanovanja
Položaj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice po 1. odstavku 117. člena SZ ima tudi uporabnik stanovanja, ki je ob pogojih 18. člena ZSR po smrti predhodnega imetnika stanovanjske pravice ohranil svoj status, čeprav ni bil izveden postopek po 20. členu ZSR.
zamuda upnika - položitev in prodaja dolgovane stvari - položitev pri sodišču - izročitev v hrambo drugi osebi - prodaja namesto položitve stvari
Določbe o zamudi ne urejajo prenehanja obveznosti, temveč urejajo le posledice upnikove zamude. V takšnem primeru preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari na upnika, od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in končno, upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, kakor tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari.
Če upnik noče sprejeti spolnitve so v ZOR določeni načini nadomestne izpolnitve, kot so položitev pri sodišču (327. člen), izročitev v hrambo drugi osebi (329. člen), prodaja namesto položitve stvari (333. člen) itd. Tožnik je bil torej dolžan ravnati po navedenih določbah zakona o obligacijskih razmerjih.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - bivanje v prostorih ki niso stanovanje
Ker toženec pred sporno dodelitvijo sploh ni bival v stanovanju, temveč v prostorih Hotela T. nima nikakršnega stanovanjskega varstva. Imel bi ga le v primeru imetništva stanovanjske pravice. Te pa toženec ni imel. Stanovanjsko pravico je bilo namreč mogoče pridobiti le na stanovanju, kar pa hotelski prostori niso (4. člen ZSR). Prav tako ni utemeljeno revizijsko izvajanje, da naj bi mu šlo stanovanjsko varstvo v obsegu pravic, ki naj bi jih pridobil na hotelskih prostorih iz kakšnega drugega naslova (ne iz stanovanjske pravice). Te pravice se mu niso ohranile, kot bi se v prej navedenem primeru imetništva stanovanjske pravice, temveč so prenehale s prekinitvijo prejšnjega razmerja oziroma s prenehanjem uporabe navedenih prostorov.
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 23, 23/3.ZS člen 99, 106-5. ZVP.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrednostni papirji - pojem delovnega spora - pristojnost rednega sodišča
Terjatev iz komercialnega zapisa ni terjatev iz delovnega razmerja, čeprav je zapis bil izdan za neizplačano plačo. Za take spore ni pristojno delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS02130
ZPN člen 3, 3/2.ZOR člen 47, 110. ZTLR člen 29. ZPP (1977) člen 1.
sodna pristojnost - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izjema od priposestvovanja - ničnost pogodbe zaradi predmeta - neomejeno uveljavljanje ničnosti - javno dobro - prepoved razpolaganja
Če sodišče ne ustanavlja javnega dobra, za kar sodišče res ni pristojno, temveč ugotavlja ali je sporni del nepremičnine javno dobro (že od prej) in odloča o dajatvenem zahtevku, s katerim upravljalec javnega dobra zahteva del javnega dobra nazaj od tiste osebe, ki si ga neupravičeno lasti, je za takšen zahtevek po 1. členu ZPP pristojno sodišče.
Naznanilni list ne more biti pravna podlaga za prenos pravice na javnem dobru od tožeče na toženo stranko. Javno dobro sploh ni moglo biti predmet pravnega prometa. Prepoved razpolaganja je veljala tako v času, ko je bil izdan naznanilni list, kot v času, ko je prišlo do prepisa zemljišča na toženo stranko (dne 27.3.1980). Poleg prepovedi prometa v specialnih predpisih (o cestah, vodah), so splošno prepoved urejali zakoni o prometu z nepremičninami, in tako tudi še vedno veljavni 2. odstavek 3. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86). V njem je določeno, da nepremičnine v splošni rabi (po današnji terminologiji javno dobro) niso v prometu. Razpolaganje z njimi je sankcionirano s sankcijo ničnosti (47. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tudi če bi šteli, da je bil naznanilni list pravni naslov za prenos javnega dobra na toženko, bi bil takšen prenos ničen in bi ga tožnica lahko zahtevala nazaj. Takšna tožba ne zastara (110. člen ZOR).
Že dejstvo, da gre za zemljišče v družbeni lastnini, zadošča za prepoved priposestvovanja (29. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Sicer pa je priposestvovanje možno le na stvari, ki je v pravnem prometu.
ZDSS člen 4, 4-2.ZVP člen 43. ZPP (1977) člen 17, 17/1, 22, 23.ZS člen 99, 99/2-1, 114, 114/1.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrednostni papirji - pojem delovenga spora - pristojnost rednega sodišča
Tožnik je vložil pri okrajnem sodišču zoper podjetje, v katerem je bil v delovnem razmerju tožbo zaradi plačila določenega zneska. Podjetje je delavcem namesto celotne plače izdalo komercialne zapise. Zneski so zapadli v plačilo in jih je tožnik iztoževal s tožbo. Okrajno sodišče je menilo, da gre za znesek iz delovnega razmerja, zato se je izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo delovnemu sodišču. To sodišče je sprožilo spor o pristojnosti. Vrhovno sodišče je odločilo, da je za rešitev pristojno okrajno sodišče, saj izvira zahtevek iz vrednostnega papirja. Gre za civilni in ne delovni spor, čeprav so bili komercialni zapisi izdani, ker podjetje ni moglo v celoti izplačati plač.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrednostni papirji - pojem delovnega spora - pristojnost rednega sodišča
Spor zaradi terjatve iz vrednostnega papirja, ki je bil tožnici izrečen namesto razlike v plači, je spor, ki izvira iz civilnopravnega razmerja. Za odločanje o tem sporu je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Namen sanacije banke je predvsem zaščita upnikov banke in ne morebitnih interesov delniškega kapitala (11., 12. in 13. člen zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic, Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev nepremičnine - poslovna stavba
Tudi če je tožeča stranka pred zadnjo statusno spremembo bila organizirana kot enovita KZ, to še ne pomeni, da je že iz tega razloga njeno premoženje predstavljalo zadružno lastnino v smislu znanih lastnikov. Po prejšnjih predpisih namreč družbena sredstva, vložena v zadrugo, s tem niso spremenila svoje pravne narave.
Po uveljavitvi ZDen pa so prepovedana vsa razpolaganja, vključno z lastninskim preoblikovanjem podjetja; s sredstvi, ki se vračajo po denacionalizacijskih predpisih, so eventuelna razpolaganja do denacionalizacijskega upravičenca nična.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je torej treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi ne presega (kar je bil po tedaj veljavnih določbah ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih), je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
Vrednost spornega predmeta mora tožnik na podlagi 2. odstavka 186. člena navesti že v tožbi. Če tega ne stori, si ne zagotovi pravice do revizije. Nasprotna tožnika vrednosti spornega predmeta v nasprotnem tožbenem zahtevku nista navedla, zato njuna revizija v tem delu ni dovoljena.
Uporabnina bi se lahko delila oz. bi bila lahko manjša za sorazmerni delež vlaganj le tedaj, če bi sodišče ugotovilo, da je nasprotna tožeča stranka solastnica hiše oz. če nasprotna tožeča stranka ne bi uveljavljala svojih vlaganj v pobot. Za višino uporabnine tudi ni odločilno, ali je nasprotna tožeča stranka plačevala tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in ali je bila davčna zavezanka tudi za sporno nepremičnino.
Pridržna pravica ne gre vsakomur, ki nekaj vloži v stvar ali stvar popravi. To velja zgolj za dobrovernega posestnika stvari in sicer tistega, ki ni tudi sam dolžnik proti lastniku stvari, katerega stvar ima v posesti.
Namen varnostnega ukrepa odvzema predmetov se ne nanaša le na nevarnost samih predmetov, temveč se lahko z njegovim izrekom odpravi tudi ena od okoliščin, ki bi lahko vplivala na to, da bi storilec ponovil dejanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je snaha predlagateljev zaposlena pri sedaj stvarno pristojnem Okrajnem sodišču v Grosupljem, predstavlja tehten razlog za postopanje po 68. členu ZPP.
privatizacija kmetijskih zemljišč - ničnost pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča - soglasje republiščega upravnega organa za prodajo
Sodišče druge stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo utemeljenost zahtevka po 1. odstavku 30. člena Zakona o zemljiščih izolirano od ostalih določb tega člena, zlasti 5. odstavka, na katerega se je sklicevala tožeča stranka. Prezreti ni mogoče, da je bil z Zakonom o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90, 43/90 in 2/91) med drugim prepovedan promet s kmetijskimi zemljišči, da bi se zagotovile pravice denacionalizacijskih upravičencev do izdaje Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91), ki je stopil v veljavo dne 7.12.1991. Spremenjena določba 30. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih pomeni enega od nadaljnjih načinov zaščite denacionalizacijskih upravičencev. Zato jo je treba razlagati kompleksno in v povezavi s predpisi, na podlagi katerih je do nje prišlo.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja
Zahtevek za odškodnino v obliki nadomestnega premoženja je pravno upravičen le nasproti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se po ZDen vrnejo upravičencu (51. člen), zato je upravni organ pravilno odločil, ko je zavrnil zahtevek upravičenca, da se mu v obliki nadomestnega premoženja vrnejo podržavljene nepremičnine, ki so v lasti fizičnih oseb.
Ker je tožeča stranka v napovedi za odmero dohodnine vpisala kot čas vzdrževanja za tri nedoletne otroke 6 mesecev in ker sta posebno olajšavo uveljavljali tudi obe materi otrok, je bila tožeči stranki glede na določbe ZDoh (8. in 9. člen) priznana le razlika do polne olajšave za tri vzdrževane družinske člane.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost
Tožnik je s tem, da je zapeljal na prednostno cesto v situaciji, ko se je križišču približeval osebni avtomobil, ne da bi se prepričal, da lahko varno prečka križišče, kršil določbo 4. odstavka 50. člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur.l. SFRJ, št. 50/88 - ZTVCP). S tem je nedvomno v določeni meri prispeval k nastanku škode in v tem obsegu je zavarovanec tožene stranke prost svoje odgovornosti. Zavarovančeva bistveno prevelika hitrost pomeni kršitev 1. odstavka 46. člena ZTVCP. Tako ravnanje voznika pa je v danih okoliščinah, ko na nastalo prometno situacijo tudi ni pravočasno reagiral, znatno prispevalo k nastanku škode.