stranka v postopku - ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti (4. člen zakona o gospodarskih družbah) trgovanje na drobno ter gostinske storitve z zabavnimi aparati, sosedje nimajo položaja stranke, saj materialni predpisi, ki so podlaga izdani odločbi, v takem postopku ne zahtevajo soglasja sosedov, niti njihovega sodelovanja v takem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - daritev kmetijskega zemljišča - zaščitena kmetija
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključkom sodišč o veljavnosti sklenjene darilne pogodbe. Ker je bila pogodba tudi izvedena v zemljiški knjigi (pridobitni način), za nastanek toženkine lastninske pravice ni bistveno, če je imela zemljišče v posesti. Tožnik, ki je sklenil z A. G. darilno pogodbo za primer smrti šele dne 9.1.1985, z njo ni mogel pridobiti zemljišča, ki ni bilo več last darovalke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), najvišje sodišče v državi na predlog stranke, ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek. Ker v predlogu predlagajočega sodišča navedeni razlogi kažejo, da so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da odloči o predmetnem sporu, je vrhovno sodišče na podlagi spredaj navedenega določila in 6. točke 106. člena zakona o sodiščih določilo za krajevno pristojno stvarno pristojno Okrajno sodišče v C.
S pravnomočnim sklepom o dedovanju je bilo ugotovljeno, da je tožnik kot nezakonski otrok zapustnika dedič po njem. Učinki pravnomočnega sklepa se raztezajo le na stranke, ki so se udeleževale zapuščinskega postopka po pok. A. M. (člen 220 ZD). Ne nanašajo pa se ti učinki na stranke, ki se zapuščinskega postopka niso udeleževale. Toženca se zapuščinskega postopka po pok. A. M. nista udeleževala (po njem tudi nista dediča) in zato se učinki citiranega sklepa o dedovanju nanju ne nanašajo. Iz tega razloga lahko uveljavljata v sporu s tožnikom, v katerem ta zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe, sklenjene med njima in zapustnikom ter vrnitev predmeta te pogodbe v zapuščino po njem, ugovor tožnikove stvarne aktivne legitimacije.
Ker je zaradi ugovora tožencev sporna stvarna aktivna legitimacija tožnika, bo potrebno to rešiti kot predhodno vprašanje. Okvir tega vprašanja bo začrtan z vsebino 109. člena ZOR.
sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom
Če je drugostopni upravni organ med upravnim sporom izdal novo odločbo, s katero ni ugodil tožbi, je ta odločba nezakonita. Po določbi 261. člena ZUP namreč lahko drugostopni organ odločbo, zoper katero je sprožen upravni spor, odpravi ali spremeni in izda novo odločbo le, če tožbi ugodi.
Če se tožnik ni izkazal ali s soglasjem hišnega sveta, da bi smel preurediti skupne dele v stanovanjski hiši ali z gradbenim dovoljenjem oz. odločbo o dovolitvi priglašenih del za posege na skupnih delih, nima pravnega interesa za tožbo prizadete stranke v denacionalizacijskem postopku.
Samoupravni sporazum člen 11, 11-5.ZZVZZ člen 106.
zdraviliško zdravljenje
Ob ugotovljenih bistvenih okoliščinah, da se tožnici zdravstveno stanje ni poslabšalo, da je bila na zdravljenju leta 1992, od takrat pa je preteklo šele nekaj več kot leto dni do ponovne predstavitve zdravniški komisiji, je tožena stranka utemeljeno zavrnila zahtevo za ponovno napotitev na zdraviliško zdravljenje.
pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da revident za opravljanje svojega dela ni več sposoben, da pa še vedno lahko v polnem delovnem času, brez neposredne nevarnosti za poslabšanje invalidnosti, opravlja razna fizična dela, ki jih opravlja pretežno sede ali izmenoma sede in stoje, pri čemer ni zmožen za dela, kjer bi moral prenašati bremena težja od 8-10 kg, kar pomeni, da je še vedno invalid III. kategorije invalidnosti, so mu bile pravice, kot zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, priznane v skladu z veljavnimi predpisi.
Hoja po stopnicah sama po sebi res ne velja za nevarno in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi imela za posledico objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke. Tudi v obravnavanem primeru objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana zato, ker ni imela organiziran delovni proces v dveh etažah, povezanih s stopniščem, ampak zato, ker je bilo stanje teh stopnic takšno, da je brez dvoma predstavljalo povečano nevarnost nastanka škode. Nevarnost spodrsnjenja je bila podana iz dveh razlogov - zaradi dotrajanosti stopnišča in spolzkosti nastopnih ploskev stopnic - zaradi razlite lužine in solne kisline. Takšna značilnost stopnic pa daje podlago za uporabo pravnega pravila o odškodninski odgovornosti obratovalca za posledice nevarnih pogojev dela.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - pravni pouk v dokončni odločbi
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da je ugotovilo, da delavcu delovno razmerje ni prenehalo, ker odpoved ni postala dokončna in je vzpostavilo delovno razmerje. Na pritožbo toženca je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo sodišča prve stopnje tako, da je sklenilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil v času odpovedi dovoljen zoper odpoved sodni postopek. Predlog na sodišče pa je bil vložen prepozno. Rok za pritožbo je bil napisan v pogodbi o zaposlitvi, pa tudi inšpektor ga je opozoril (tožnika) na 15 dnevni rok za vložitev predloga na sodišče. Reviziji, ki jo je vložil tožnik je sodišče ugodilo in razveljavilo sklep sodišča druge stopnje. Odpoved ni imela pravnega pouka, čeprav je takrat že veljal 102. a člen ZDR in ni gotovo, da je tožnik vedel, kdaj je začel teči 15 dnevni rok. Kršeno je torej bilo določilo materialnega prava.
ZZD člen 203. ZDR (1983) člen 155, 156. ZDSS člen 73.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek
Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta sklepa disciplinskih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje pravilna kar zadeva ugotovljeno dejansko stanje in izbiro ukrepa, vendar je izvršitev ukrepa pogojno odložilo. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločbo spremenilo in vzdržalo sklepa v veljavi. Na revizijo tožnika, v kateri je navajal, da pred disciplinsko komisijo ni bil zaslišan, kar je bistvena kršitev določil postopka in da je večina kršitev zastarala, kar sodišče druge stopnje ni upoštevalo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav tožnik pred disciplinsko komisijo ni bil zaslišan, pa je bil zaslišan po pooblaščenem delavcu, sodeloval pa je tudi v sodnem postopku tako, da mu je bila omogočena obramba in je disciplinska komisija tudi ocenila njegov zagovor. Kršitve je storil kot nadaljevano dejanje ter sodišče druge stopnje ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo, da so nekatere kršitve že zastarale. Kljub temu pa je odločba zakonita, saj višina nastale škode zaradi tožnikovega ravnanja ni bila kvalifikatorna okoliščina, kršitve delovnih obveznosti so bile hujše, nastopile pa so tudi bistvene motnje, zato so obstojali pogoji za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - ukinitev delovnega mesta
Sama ukinitev delovnega mesta ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcu, ki je delal na tem delovnem mestu, če približno enaka dela opravljajo trije delavci. V takem primeru je treba delavca, katerega delo trajno ni potrebno, določiti ob upoštevanju določb 36. b člena ZDR.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi
Če sodišče ne zasliši vseh predlaganih prič, s tem ne stori nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih je dovoljena revizija (385. člen ZPP).
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaških pokojnin
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je opravljal aktivno vojaško službo do 29.7.1991, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - zastaranje disciplinskega postopka
Zastaranje v disciplinskih zadevah je institut, ki zagotavlja pravno varnost s tem, da preprečuje uvedbo, vodenje in izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa po preteku v zakonu določenega roka. Disciplinski organi, pa tudi sodišče, so dolžni po uradni dolžnosti paziti na morebiten potek zastaralnih rokov.
Regres za letni dopust je odhodek za neposredno skupno porabo v okviru vkalkuliranih brutto osebnih dohodkov. Zato ni dopustno, da bi se regres nadomestil iz brutto osebnega dohodka razporejenega kot ostanek dobička za predhodnje leto. Po določilu 3. odstavka 75. člena zakona o računovodstvu se ostanek dobička razporedi le na akumulacijo, investicijsko skupno porabo in brutto osebne dohodke, ki regresa torej ne morejo zajemati.
davek od prometa proizvodov - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil in plovil - davčni zavezanec pri komisijski prodaji rabljenih avtomobilov
Davčni zavezanec pri komisijski prodaji rabljenih avtomobilov je komisionar.
Davčna osnova v prometu rabljenih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, je prometna vrednost. Domneva se, da je ta enaka prodajni ceni. Če ne ustreza prometni vrednosti, upravičuje 2. stavek 8. odst. 16. člena ZPD davčni organ, da jo sam ugotovi in s tem določi davčno osnovo.
dohodnina - bonitete, ki se vštejejo v davek od osebnih prejemkov
Boniteta, ki se všteje v davek od osebnih prejemkov, tudi plačila delodajalca za "druga osebna zavarovanja". To pa so (tudi) zavarovanja, ki jih je tožeča stranka sklenila za svoje delavce in zanje plačevala premije, torej tudi zavarovanje doživetij.