Po določilu 1. odstavka 114. člena zakona o splošnem upravnem postopku vsaka stranka praviloma sama trpi svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka, med katerimi zakon posebej omenja stroške tudi za pravno zastopanje in strokovno pomoč. Stroški za pravno zastopanje se povrnejo samo, če je bilo tako zastopanje potrebno in upravičeno.
Povrnitev stroškov za pravno zastopanje prihaja v poštev le v stvareh, v katerih nastopa dvoje ali več strank z nasprotnimi interesi.
stroški postopka - stroški organov in strank - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti
Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni dolžna nositi stroškov revizijskega postopka po ZLPP, niti zalagati predujma za njihovo kritje.
ZR člen 14. ZGO člen 57, 57/2. ZUS člen 7, 7/1, 30, 30/1-4. ZDDPO.
verodostojna knjigovodska listina
Od davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb ni dopustno odbiti stroškov v zvezi z gradbeno dejavnostjo, če ti ne izhajajo iz verodostojne knjigovodske listine, temelječe na odgovarjajoči materialni dokumentaciji, ki se mora voditi po Pravilniku o vsebini in načinu vodenja dnevnika, o izvajanju del in knjige računskih izmer, vrsti dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču, ter o načinu označitve gradbišča in objekta (Ur. l. SRS št. 30/86).
ZAPPNI člen 4, 4/1, 4/1-2, 4/1-5, 8, 8/1, 18, 18/4.
pristojnosti APPNI - nadziranje - plačilo honorarja po pogodbi o delu - izvršitev nalogov za plačilo
V okviru svojih pristojnosti je APPNI lahko zahtevala od stečajnega upravitelja predložitev soglasja predsednika stečajnega senata iz člena 107/I ZPPSL, predno je izvršila naloge za plačila po pogodbah o delu.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40054
ZAP člen 3.ZR člen 14. ZPD člen 20.
prometni davek - avtorsko delo
Za avtorsko delo se po 3. členu zakona o avtorski pravici ne zahteva posebna oblika. Toda knjiženje poslovnega dogodka mora temeljiti na verodostojni knjigovodski listini, se pravi listini, ki ima med drugim materialno in s tem pravno podlago. Če delavci niso predložili nobenega poročila o opravljenem delu, ki mu je tožeča stranka priznala avtorstvo, potem bi bila morala tožeča stranka pribaviti kakršenkoli drug materialni dokaz o avtorskem delu, s čimer bi se opravičilo sporno knjiženje. Ker temu niso zadostili, se na izplačila v zvezi s temi deli obračunajo normalni davki in prispevki.
Pravno podlago, ki naj bi bila delno zmotno uporabljena po izvajanjih revizij obeh pravdnih strank, prestavljajo v takih primerih kot je predmeten, prva točka 1. odstavka 545. člena zakona o kazenskem postopku (naprej ZKP), ki določa, da ima pravico do povrnitve škode, kdor je bil v priporu, a je bil postopek zoper njega ustavljen s pravnomočnim sklepom, 4. odstavek istega člena, ki določa, da se v postopku za povrnitev take škode smiselno uporabljajo določbe celotnega 22. poglavja, to je členi 541 - 549 ZKP ter 200. člen zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR), ki določa merila, po katerih se odmerja odškodnina za duševne bolečine. Prvi dve določili uzakonjata temelj odškodninske odgovornosti, ki v tem primeru ni sporna. Sporna je le višina odškodnine, ki gre tožniku in ki zadeva merila za odmero odškodnine. Odmera odškodnine pa je odvisna od meril, ki jih mora sodišče uporabiti glede na vse ugotovljene okoliščine posameznega primera. Okoliščine primera so sestavina dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP).
Po 2. odst. 349.čl. zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP), ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. čl. ZPP), lahko stranka umakne pravno sredstvo, dokler sodišče ne odloči o njem. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prazna družinska hiša
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je tožničin oče, ki je odstopil njej kot hčerki pravico do odkupa spornega stanovanja, lastnik povsem dograjene, vseljive in za prebivanje primerne stanovanjske hiše v M.. Ta ugotovitev in nadaljnje, ki se nanašajo na okoliščine tako imetnika stanovanjske pravice kot uporabnikov stanovanja, (glede krajevne oddaljenosti mesta zaposlitve vseh uporabnikov, prostornosti in bivalnega udobja v hiši i.p.), potrjujejo tudi po presoji revizijskega sodišča pravilnost zaključka, da je lastna stanovanjska hiša v M. primerna za imetnika stanovanjske pravice in za uporabnike spornega stanovanja, ker prebivanje v njej ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizijske utemeljitve očitka, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, so v resnici poskus nedovoljenega izpodbijanja dejanske podlage izpodbijane pravnomočne sodbe.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
S svojimi navedbami o pomanjkljivostih pravnomočne sodbe ter s trditvijo, da obsojenec ni imel namena s sekiro vzeti življenja oškodovancu, zagovornik po vsebini izpodbija dokazno presojo izvedenih dokazov ter pravilnost in popolnost v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 420. člena ZKP).
Tožnica je bila v posesti sporne parcele več kot 20 let (po svojih najemnikih in z upoštevanjem posesti svojih prednikov) in prepričana, da je parcela last prednikov in po nakupu njena. Take ugotovitve pa so utemeljevale zaključek, da je bila tožnica v dobroverni posesti sporne parcele več kot 20 let in da je zato lastninsko pravico na njej priposestvovala na podlagi določila 4. odstavka 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Kakor se pripravljalni narok lahko konča, ne da bi toženec podal odgovor na tožbo (najbolj izrazito v primeru iz 291. člena ZPP), tako se tudi prvi narok za glavno obravnavo lahko konča, ne da bi se toženec z odgovorom na tožbo spustil v obravnavanje glavne stvari (5. odst. 297. člena ZPP). V vsakem primeru nastopi prekluzija iz 3. odst. 40. člena ZPP s trenutkom sklenitve prvega naroka - pripravljalnega naroka, če tega ni bilo pa (najpozneje s sklenitvijo) prvega naroka za glavno obravnavo.
izredno pravno sredstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločitev, ki po vsebini ne predstavlja sodno odločbo, in zoper postopek, ki v procesnem smislu ne predstavlja sodnega postopka, ni dovoljena.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - višina prispevka za preživljanje otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - sprememba višine preživnine
V pravdi zaradi zvišanja preživnine za otroka so odločilne tri dejanske okoliščine: potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta. Najprej mora sodišče ugotoviti, ali je glede katere (ali glede več, lahko tudi vseh) izmed teh dejanskih okoliščin prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine (po 79. členu ali po 5. odst. 132. člena ZZZDR). Nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in sicer na tak način, da je mogoče z oceno njihovega pomena uporabiti ustrezni pravni standard iz 129. člena (v vseh primerih) oz. iz 79. člena ZZZDR (za standard pa je preživnina, ki je v skladu s potrebami upravičenca in možnostmi preživninskega zavezanca (129. člen ZZZDR) - oziroma preživnina, ki pomeni (za enega roditelja neposredno, za drugega pa posredno določeni) preživninski prispevek v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.
pogodba o delu - odgovornost za napake - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - gradbena pogodba - uporaba pravil pogodbe o delu - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe - v čem je odgovornost
Estetske napake stopnic niso "napaka v izdelavi gradbe, ki zadeva njeno solidnost" v smislu 1. odst. 644. člena ZOR. Vprašanje, kolikšni so stroški odprave napake, ki je izvajalec del po gradbeni pogodbi ni odpravil (641. člen v zvezi s 3. odst. 620. člena ZOR), je dejansko vprašanje. Prav tako je dejansko vprašanje višina škode, ki je zaradi napake nastala naročniku (641. člen v zvezi s 5. odst. 620. člena ZOR).
časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Obsojenčevo dejanje je tudi po novem zakonu kaznivo dejanje, predpisana kazen pa ni milejša, zato novi zakon ni milejši za obsojenca in ni dopustna njegova retroaktivna uporaba po 3. členu KZ.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - razveljavitev darilne pogodbe
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik ni dokazal, da se je toženka zavezala, da bo zanj skrbela in ga negovala, niti ne, da bi se zoper njega v čem pregrešila in da bi to moglo imeti pomen kršitve tožnikovih osebnih ali pa premoženjskih pravic. Take ugotovitve so dajale podlago za zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnikov zahtevek za vrnitev podarjene nepremičnine ni utemeljen po nobeni pravni podlagi (to je po določilu 115. člena zakona o dedovanju ali pa po pravilu paragrafa 948 občega državljanskega zakonika). V zvezi z revizijskimi razlogi, ki vztrajajo na toženkini veliki nehvaležnosti do tožnika, je pojasniti le, da gre lahko za veliko nezvaležnost le, če je dejanje obdarjenca po svoji teži takšno, da razumno opravičuje preklic darila in da takega značaja niso drobne nepozornosti obdarjenca do darovalca, drobne žalitve ali nekorektnosti in podobno.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Vse zatrjevanje obsojenčevih zagovornikov glede vprašanj nenadnega dogodka, primerne hitrosti in vinjenosti predstavlja uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na posebno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Drugostopna odločba, ki ni odpravila pomanjkljivosti prvostopne odločbe, ki je pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje in ni navedla predpisov, na katere opira svojo odločitev, je nezakonita.
dejavnost - ugotovitev dejanskega stanja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti
Če upravni organ ni ugotovil, ali stranka izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, med njimi tudi, ali ima poslovni prostor, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.