Če stranka na poziv upravnega organa v roku ne predloži dokaza, da je v celoti vplačala depozit iz 11. člena ZUN, mora upravni organ o stvari meritorno odločiti na podlagi obstoječih dokazov.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca - prenehanje pravice do preživnine - izvenzakonska življenjska skupnost
Na prvi in drugi stopnji ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljevalo zaključka, da bi tožnica živela z drugim moškim v taki skupnosti, ki bi jo bilo mogoče določiti kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ki bi imela zanju enake pravne posledice kot če bi sklenila zakonsko zvezo (v smislu 12. člena ZZZDR). Tak pravni zaključek pa je utemeljeval nadaljnjega, da toženčeva preživninska obveznost ni mogla prenehati na podlagi določila 83. člena ZZZDR (ki določa med drugim, da pravica do preživnine preneha tudi v primeru, če zakonec sklene novo zakonsko zvezo in kakršen učinek ima glede preživnine tudi vzpostavitev zunajzakonske skupnosti takega preživljanca).
pojem - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - alkoholiziranost
V 10. členu splošnih pogojev je v točki 2 d določeno, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki pa je izpodbojna. Zavarovanec lahko vselej dokaže tudi nasprotno. Tožeči stranki pa je ta dokaz uspel, saj sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik v času nastanka zavarovalnega primera ni bil pod vplivom alkohola. Materialnopravno pa je pravilno tudi stališče, da opustitev dolžnosti, ki jih ima zavarovanec po 24. členu pogojev (v obravnavanem primeru takojšnjega obvestila zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera), nima za posledico izgube zavarovalnih pravic, ampak le odškodninsko odgovornost zavarovanca za morebitno škodo, ki bi jo imela zavarovalnica zaradi takšne zavarovančeve opustitve.
Po določilu 1. odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu 1. odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala litispendenca v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker se je sodišče določene vrste zgolj izreklo za nepristojno, s tem da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo sodišču združenega dela (sedaj delovnemu in socialnemu sodišču). S takim sklepom tako postopek ni končan in se nadaljuje, čeprav sicer pred drugim sodiščem (specializiranim : 1. člen zakona o sodiščih in 2. člen zakona o delovnih in socialnih sodiščih, oba objavljena v Uradnem listu RS, št. 19/94). Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da sta stvarno pristojni za reševanje te pravdne zadeve. Tožeča stranka je zahtevala od toženca izročitev osebnega avtomobila, za katerega je imela z njim sklenjeno posodbeno pogodbo, iz razloga, da je v skladu s pogodbeno določbo o predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe brezuspešno zahtevala od toženca vrnitev vozila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Spor o tem, ali tožena stranka res uporablja brez pravne podlage prejšnje skupno stanovanje pravdnih strank, je po svoji naravi premoženjskopravni spor, kot sta to pravilno odločili tudi sodišči druge in prve stopnje. V teh sporih pa je revizija, ki je izredno pravno sredstvo, odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - skrb staršev za otroke - prispevek mladoletnika - dolžnost preživljanja - preživnina za polnoletnega otroka
Dolžnost staršev, da preživljajo otroka ni le moralna, marveč tudi zakonsko utemeljena (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Res je sicer obveznost staršev za preživljanje polnoletnega otroka, ki študira, manj stroga, saj je podana le v primeru, če se redno šola in res mora mladoletnik, ki je dopolnil 15 let in ki je zaposlen, prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje (112. člen ZZZDR). Vendar v obravnavanem primeru tožnik ni zaposlen, marveč si s priložnostnimi deli očitno na račun svojega prostega časa zboljšuje svoj standard, ki bi bil glede na skromen toženčev prisojeni preživninski prispevek na zelo nizki ravni.
Na podlagi svojih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 29.10.1984 v celoti uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja glede sporne nepremičnine in da tožnika nista uspela dokazati podlage za utemeljenost v tožbi postavljenega zahtevka. Prav tako sta pravilno zaključili, da sta tožnika sporazumno s toženko in njenim možem pridobila kot protivrednost za svoja vlaganja v nepremičnino sina in snahe, dosmrtno pravico brezplačnega stanovanja, ki je (mimo lastninske pravice prav tako) stvarna pravica (v smislu pravila 521 občega državljanskega zakonika). Pravno pravilno je tudi razlogovanje nižjih sodišč, da je motiv za sklenitev posla (ki naj bi odpadel zaradi smrti sina tožnikov) lahko pravno pomemben le pri brezplačnih pogodbah, ki pa niso bile predmet spora.
hišniško stanovanje - nezakonita uporaba stanovanja - prazna družinska hiša
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč, da je toženka v tej pravdni zadevi pasivno legitimirana, čeprav je stanovanje trajno prenehala uporabljati, saj ima na spornem stanovanju še vedno prijavljeno stalno prebivališče, ima ključ stanovanja in občasno tja prihaja, na vhodnih vratih stanovanja pa je še vedno njeno ime. Toženka, ki ustvarja videz, da v stanovanju še vedno živi, ni izpolnila svoje obveznosti po 33. členu prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82 in 14/84), da mora po prenehanju stanovanjskega razmerja izročiti stanovanje skupnosti stanovalcev oziroma lastniku.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - oderuška pogodba
Med pravdnima strankama je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja. To pogodbo je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju dednega prava, vendar pa je kljub temu ni obravnavalo le na podlagi določb zakona o dedovanju - ZD, ampak tudi ob upoštevanju določb zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR - (čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, spremenjene razmere). Kljub pomotni pravni opredelitvi sklenjene pogodbe, je tedaj pri odločanju o uveljavljenih tožbenih zahtevkih ugotavljalo dejansko stanje tudi glede obligacijskopravnih razlogov za ničnost in neveljavnost sklenjene pogodbe in pri svoji odločitvi uporabilo določbe ZOR, ki se nanašajo na ničnost in neveljavnost sklenjenih pogodb.
Upoštevati je treba ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec ni dokazal, da je vikend, kupljen v času trajanja zakonske zveze, v celoti ali v določenem deležu njegovo posebno premoženje. Zato je pravilno štelo, da gre tudi pri tem vikendu za skupno premoženje. Vse prispevke strank iz posebnega premoženja pa je pravilno upoštevalo pri višini deležev na celotnem skupnem premoženju.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/1, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času veljavnosti stanovanjskega zakona (po 19.10.1991 - 160. člen SZ), podlaga tega zakona pa so lastninska in obligacijska, oziroma ožje, najemna razmerja (prvi odstavek 1. člena, 39. in drugi členi SZ), kar pomeni, da gre za premoženjskopravni spor, ali drugače povedano, po uveljavitvi SZ vložena tožba ni več spor o stanovanjski pravici po določbah iz bivšega zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR), razen če ni v SZ drugače določeno. Ta sicer določa v drugem odstavku 159. člena, da se ZSR uporablja do sklenitve najemne pogodbe, vendar je bilo v tej pravdi ugotovljeno, da toženka ni upravičena do sklenitve takšne pogodbe in da je zato tožeča stranka upravičeno odklonila njeno sklenitev. Uporaba ZSR torej ne pride v poštev.
Po drugem odstavku 186. člena ZPP mora tožeča stranka pri navedenem zahtevku navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, to pa je mogoče izraziti le v denarni enoti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje
Pravilno je obravnavati ob razdelitvi premoženja zakoncev zaradi razveze enotno. Vendar se delež posebnega premoženja na enem izmed njegovih delov ne more v polnem obsegu razširiti na celotno skupno premoženje. Zato je potrebno ustrezno znižati povečani delež zakonca na vsem premoženju, v katerega je prispeval svojo zasebno premoženje.
ZPLD člen 28, 28/1-1, 28/2. ZKP-77 člen 20, 185, 185/2.ZKP člen 22, 195, 195/2.
odvzem potne listine
2. odstavek 28. člena zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I) in 2. odstavek 185. člena ZKP (sedaj 2. odstavek 195. člena ZKP) predstavljata dve samostojni podlagi za začasni odvzem potne listine, povezan s kazenskim postopkom.
Pojem "uveden kazenski postopek" iz 1. točke 1. odstavka 28. člena zakona o potnih listinah je treba uporabljati v povezavi z 20. členom ZKP (sedaj 22. členom ZKP).
ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1. ZIP člen 55, 55/a.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izrek sodišča za krajevno nepristojno
Zakon o izvršilnem postopku - ZIP - nima posebnih določb o tem, do kdaj se sme sodišče, pred vložitvijo morebitnega ugovora, po uradni dolžnosti izreči, da za odločanje v določeni zadevi ni krajevno pristojno (glede procesnega položaja po vloženem ugovoru glej 55 a člen ZIP). Zato je potrebno za procesni položaj, ki nastane po izdaji sklepa in pred vložitvijo ugovora, v skladu z določbo 14. člena ZIP uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ta v 2. odstavku 20. člena in v 1. odstavku 453. člena določa, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb pripelje do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi in brez vloženega ugovora dolžnika (55 a člen ZIP), sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
povzročitev škode - splošna načela - podlage za odgovornost
Ker je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke odškodninske narave, bi morala tožeča stranka, če bi hotela s svojim odškodninskim tožbenim zahtevkom uspeti, dokazati obstoj vseh pogojev odškodninskega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Eden od teh pogojev pa je tudi ta, da mora škoda izvirati iz nedopustnega ravnanja tistega, ki naj bi bil zavezanec za povrnitev škode. Tega pogoja pa tožeča stranka ni dokazala, saj se ravnanje toženih strank v že zaključenem pravdnem in izvršilnem postopku ni izkazalo kot ravnanje, ki bi pomenilo zlorabo procesnih pravic in tedaj ni bilo nedopustno.
ZDen člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 14, 15.
začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP 68. člen ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto oz. obliko denacionalizacijskega zahtevka.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo je tako v tem primeru odvisna - ker se zahtevek ne nanaša na denarno terjatev - od navedbe vrednosti spornega predmeta (1. in 3. odstavek 382. člena ZPP). Revizija je izredno pravno sredstvo, zaradi česar si mora pravico do nje zagotoviti stranka sama že z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.
najpotrebnejši prostori - prenehanje stanovanjskega razmerja - izpraznitev zaradi neuporabe
Če toženec v sporni sobi ne spi (prenočuje pri prijateljici ali materi), si tam ne pere in ne hrani (kuha), v sobo prihaja le redko (po njegovi izpovedi enkrat na teden, po izpovedi ostalih pa enkrat v enem ali dveh mesecih), svojih stanovanjskih potreb več ne zadovoljuje v sporni sobi prej skupnega stanovanja, temveč drugje. Če pa toženec živi drugje, potreb po najpotrebnejših prostorih nima več. Bistvo najpotrebnejših prostorov po 3. odstavku prejšnjega 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR, ki ga je treba uporabiti na podlagi 158. člena stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) je bilo prav v tem, da tisti, ki je upravičen do njih, nima kje bivati. S tem, ko toženec prebiva drugje, je nastala podobna situacija kot v primerih, ki jih je urejal 58. člen ZSR. Če je imetnik stanovanjske pravice, ki v stanovanju ni prebival več kot šest mesecev, svojo pravico izgubil, ne da bi imel pravico do najpotrebnejših prostorov, tudi toženec, ki ni imetnik stanovanjske pravice, ne more imeti več pravic. Pravnomočni sklep nepravdnega sodišča, po katerem je tožnica dolžna tožencu ob izselitvi preskrbeti najpotrebnejše prostore, zato tožnice ne veže več.
Upravni organ (komunalni inšpektor) ne more lastniku naložiti ukrepa porušitve neestetskega in popolnoma dotrajanega provizorija z zunanjim straniščem, če ta ukrep, ki je bil predpisan v občinskem odloku o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini iz leta 1985 v tistem času ni imel zakonske podlage za ureditev v občinskem predpisu niti glede na takratne določbe ustave (324. člen takratne ustave SRS iz leta 1974), niti v zakonu o komunalnih dejavnostih (Ur.l. SRS, št. 8/82), ki je veljal v času izdaje prvostopne odločbe in do 2.7.1993, ko je prenehal veljati po 3. točki 1. odstavka 81. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), razen nekaterih določb, niti v določbah ZUN in ZGO. Občinski komunalni inšpektor ne more odrediti odstranitve materiala od porušenega objekta z zemljišča tožeče stranke, če to ni določeno z zakonom, ker bi s tem posegel v lastninsko pravico.