lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Kadar so izpolnjeni pogoji iz 149. čl. stanovanjskega zakona, sklicevanje na nezakonitost oddaje celega stanovanja v podnajem ne more biti uspešno. Revizijsko stališče, da oddaja opremljenega stanovanja ne pomeni oddaje celega stanovanja, ni utemeljeno. Pojem "celo stanovanje" se nanaša na vse prostore stanovanja in ni v zvezi z okoliščino, ali je bilo stanovanje opremljeno s pohištvom imetnika stanovanjske pravice ali podstanovalca.
odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalne skupnosti - obvezno zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 24/76) je nadomestil zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 17/90), ki se je v Republiki Sloveniji uporabljal na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) do sprejema novega zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur.l. RS, št. 70/90). S tem je izkazana kontinuiteta predpisov, ki izključuje pravno praznino.
ZDRS člen 39.ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotavljanje državljanstva
Po 39. členu ZDRS velja za državljana RS, kdor je po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDRS imel državljanstvo RS in SFRJ, kar pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo upoštevati predpise, ki so veljali od njenega rojstva pa do njene smrti. Med te predpise spada tudi zakon o državljanstvu FLRJ, ki je noveliran v 2. odstavku 35. člena določal, da se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri je bil med denacionalizacijskim postopkom uveden postopek ugotavljanja državljanstva, se pri tem nelojalnega ravnanja kot pogoja za nepridobitev državljanstva FLRJ ne ugotavlja. Navedena zakonska določba pomeni zakonsko fikcijo, da ta razlog pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov FLRJ zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZD FLRJ, vselej obstoja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo je zato v tem primeru odvisna - ker se zahtevek ne nanaša na denarno terjatev - od navedbe vrednosti spornega predmeta (1. in 3. odstavek 382. člena ZPP). Pravico do revizije si mora torej zagotoviti stranka z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način, predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za rušenje - dolžnost omogočiti nakup drugega primernega stnovanja
Stanovanjska pravica je bistvena predpostavka za uveljavljanje privatizacije in za odkup drugega primernega stanovanja.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - družbena lastnina - dodelitev v last na podlagi agrarne reforme
Priposestvovanje družbene lastnine ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.
upravičenec do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Stališče, da je že dejstvo, da je prednica predlagatelja sklenila pogodbo namesto razlastitve, pomenilo silo in grožnjo, je zmotna. Grožnja z odvzemom nepremičnine v razlastitvenem postopku zaradi gradnje objekta, ki je v splošnem interesu, obstaja tudi danes in ob sedaj veljavni ustavi in zakonodaji ostaja brez sankcij (plačilo odškodnine ni sankcija za grožnjo odvzema). Kar zadeva tedanje razmere, pa bi grožnja z razlastitvijo lahko zadoščala le v primeru, če bi grozila razlastitev po katerem od predpisov, ki jih kot krivične določa 3. člen ZDen, ali pa, če bi šlo za brezplačen odvzem po 4. členu ZDen. Odvzem s pravnim poslom, ki bi bil sklenjen z grožnjo ukrepa po zakonu iz 3. člena ZDen, ne bi smel imeti drugačne usode kot odvzem na podlagi odločbe državnega organa.
Tržni inšpektor začasno prepove trgovcu opravljati trgovinsko dejavnost, če mu ta pri kontroli trgovskega lokala ne omogoči pregleda evidence o nakupu in prodaji blaga v trgovini na drobno.
V denacionalizacijskem postopku, ko gre za denacionalizacijo stavbe, v kateri je bilo v skupnih prostorih na podstrešju že po podržavljenju zgrajeno novo stanovanje, ima najemnik tega stanovanja (katerega lastnik je investitor - občina), ki mu stanovanjski zakon daje pravico do nakupa takega stanovanja, pravni interes, da sodeluje v postopku denacionalizacije, v katerem naj bi se ugotovilo, ali je to stanovanje sploh predmet denacionalizacije.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - disciplinska kršitev - odpovedni rok
V primeru uporabe določb KPDZD glede odpovedi delovnega razmerja, lahko prične teči odpovedni rok iz 43. člena te pogodbe šele po dokončnosti sklepa o odpovedi delovnega razmerja.
Pisanje je pravilno vročeno, če je vročeno stanovalcu v bloku, v katerem ima odvetnik prostore, in ki ga je odvetnik, čeprav samo ustno, pooblastil, da zanj prejema poštne pošiljke.
Če delavcu delovno razmerje ni prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije, ni bilo mogoče uporabiti določbe, ki ureja višino predčasne pokojnine v takih primerih. Spremenjeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v četrtem odstavku 24. člena namreč mimo splošnih predpisov priznal izjemno možnost samo tistim delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja in redne likvidacije organizacije združenega dela ali zaradi stečaja nad obratovalnico samostojnega obrtnika, delavcev zaposlenih v drugih organizacijah pa ni zajel.
izredna pravna sredstva - obnova postopka po ZSZD - dovoljenost - nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se lahko uporabijo za obnovo le tedaj, če so ta dejstva obstojala oz. če so ti dokazi obstojali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni stopnji. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka. Novi dokazi tudi niso tisti, ki jih je stranka predlagala že v prejšnjem postopku, pa jih je sodišče zavrnilo.
delovno razmerje pri delodajalcih - odgovornost za delovne obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je na tožnikovo pritožbo potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. V reviziji je tožnik navajal, da je spal na delovnem mestu, ker je imel nizek pritisk, zato za kršitev delovne obveznosti ni kriv. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je bilo dokazano, da je dobil tožnik od zdravnika zdravila za zvišanje pritiska in tudi navodila kako naj jih uporablja. Ugotovljeno je bilo, da se delavec ni držal navodil in zdravil ni jemal, če pa bi jih jemal, bi se mu pritisk zvišal in bi bila zaspanost bistveno zmanjšana. Spanje ni bila posledica bolezni, na kar se je tožnik skliceval, ampak kršitev delovnih obveznosti za katero je kriv.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov na razveljavitev sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožnikoma prenehalo delovno razmerje. Nastale so motnje v delovnem procesu in v samoupravnih odnosih, zaradi česar jima je bilo mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je obe odločbi nižjih sodišč razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker sta bila tožnika v kazenskem postopku oproščena, je ostalo odprto vprašanje ali uvedba in vodenje postopka nista zastarali. Obrazložena ni bila odločitev v zvezi z delom kršitve delovnih obveznosti, ki naj bi jo storila tožnika, premalo pa je bilo tudi pojasnjeno ali so nastale omenjene motnje. Bistveno so bila kršena pravila postopka, obstaja pa tudi dvom o pravilni uporabi materialnega prava.
Pravilnik o obveznostih in odgovornostih delavcev za PTT promet Ljubljana člen 39, 39-15.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost zaradi disciplinske kršitve 'povzročanje nereda ali pretepa'
Povzročanje nereda ali pretepa pomeni uporabo sile (fizične ali psihične) proti drugi osebi, s čimer disciplinski storilec napada njeno telesno celovitost, svobodo gibanja in odločanja. S tem, ko je tožnik kritičnega dne stiskal in davil upravnico, je gotovo prizadel njeno telesno celovitost; s siceršnjimi grožnjami, da jo bo ubil, pa povzročal pri njej strah, nemir in nelagodnost.
delovno razmerje pri delodajalcih - neopravičen izostanek z dela - koriščenje dopusta brez dovoljenja
Koriščenje dopusta brez dovoljenja oziroma kljub prepovedi pristojnega delavca, se šteje za neopravičen izostanek z dela in je razlog za prenehanje delovnega razmerja po 5. tč. prvega odstavka 100. člena ZDR.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-a.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik do 18.10.1991 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine v skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 2. člena odloka, pri čemer na pravilnost te ugotovitve ostale okoliščine, kot na primer njegovo zdravstveno stanje ali tedanje splošne razmere, ki jih tožnik v reviziji navaja, ne morejo vplivati, tudi revizijsko sodišče, ob upoštevanju dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi, meni, da je bila zavrnitev tožnikovega zahtevka materialnopravno pravilna in da zato ni utemeljena revizijska trditev, da je bilo v izpodbijani odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno.