Spremenjeni pogoji prodaje na mednarodnem trgu predstavljajo določen riziko, ki ga je prevzela stranka, ko se je ob uvozu zavezala, da bo v enem letu izvozila blago, katerega vrednost bo najmanj za določen odstotek večja od vrednosti uvoženih surovin. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kolikor uvoženo blago ni izvoženo v predpisanem roku in vrednosti, se obračunajo uvozne davščine po predpisih, ki veljajo na dan izteka roka oz. na dan vložitve zahteve za obračun (2. odstavek 50. člena CZ).
ZOR člen 195, 195/1, 195/2.ZZZDR člen 107, 107/1, 118.
obseg povrnitve gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - pravice in dolžnosti staršev in otrok - zastopanje otrok
Aktivno legitimiran za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja je oškodovanec sam, torej tisti, ki mu je kdo prizadel telesno poškodbo ali zdravje (prvi odstavek 195. člena ZOR). Na to ne vpliva, da je oškodovanec mladoleten ali da je podaljšana roditeljska pravica njegovih staršev (118. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), kot je to primer v tej zadevi. Starši imajo namreč samo vlogo zastopnikov (prvi odstavek 107. člena ZZZDR). Za odločitev o zahtevkih iz drugega odstavka 195. člena ZOR seveda ni dovolj le ugotoviti, kakšen bi bil zaslužek oškodovanca, če ne bi pretrpel telesne poškodbe ali ne bi bilo prizadeto njegovo zdravje, marveč tudi, v kolikšnem obsegu so iz teh razlogov povečane njegove potrebe in kolikšna naj bo denarna odmena v obliki rente za to (pri čemer pa se zahtevka zaradi izgube zaslužka in zaradi zmanjšanih ali uničenih možnosti za nadaljnji razvoj in napredovanje praviloma izključujeta). Seveda pa mora oškodovanec, ki uveljavlja več zahtevkov na podlagi citiranega predpisa, opredeliti vsakega posebej, ker tu ne gre za enotno odškodnino, saj imajo posamezni zahtevki povsem drugačno dejansko podlago, niso med seboj nujno povezani, spremenjene okoliščine v zvezi z morebitnim zvišanjem ali znižanjem rente imajo različen vpliv glede na to, na katerih izmed podlag je bila prisojena, in podobno. Sodišče mora v takšnih primerih za vsako izmed teh oblik prisoditi samostojno denarno odškodnino v obliki rente, seveda pa v izreku sodbe navesti njihov seštevek.
ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-4.ZUstS člen 43, 48, 48/1.
davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - dejanski stroški kot odbitna postavka - ugotovitev neskladja z ustavo v ustavni odločbi
Četrta alinea 1. odst. 16. člena ZDoh ni v skladu z ustavo v delu, v katerem ne upošteva dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove. Sodišče mora upoštevati pri odločanju tudi ugotovitev neskladnosti z ustavo, ki jo je izreklo Ustavno sodišče.
posebne igre na srečo - vrste posebnih iger na srečo
Enainštirideseti člen ZIS ne govori ničesar o vrstah posebnih iger na srečo. Govori samo o dovoljenju, ki ga je treba izposlovati za prirejanje posebnih iger na srečo, kdo ga izda in kako se ga lahko pridobi. Izraz "vrsta" posebne igre na srečo uporabi samo 43. člen ZIS, in sicer v zvezi s pravili, ki so potrebna za to, da se posebne igre na srečo lahko izvajajo. Ni pa tega izraza, uporabljenega samo v 43. členu ZIS v zvezi s pravili posebnih iger na srečo, mogoče upoštevati kot tistega, ki je merodajen za ugotavljanje davčne osnove posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.
osebni prejemek - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo davka od osebnega prejemka
Po 64. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1989 (Ur. list SFRJ štev 84/89), ki ga je treba v obravnavanem primeru uporabiti glede na čas začetka stečajnega postopka, je nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
upravni spor - pravna sredstva - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - dopolnitev postopka na drugi stopnji - odložitev upravne izvršbe
Organ druge stopnje lahko, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari....,(tudi) sam dopolni postopek in odpravi ugotovljene nepravilnosti.
Tožba zoper dokončno odločitev o predlogu za odlog izvršbe ne more imeti za posledico odložitve izvršitve odločbe, nanašajoče se na glavno stvar.
1. Pri presoji utemeljenosti predloga za odložitev izvršbe se v upravnem postopku upoštevajo samo tiste okoliščine, ki jih je predlagatelj navedel v predlogu.
2. Odločanje o zadržanju izvršitve posamičnega akta zaradi vložene ustavne pritožbe je samo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
osebni prejemek - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo davka od osebnega prejemka
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Varščina oziroma sredstvo zavarovanja ne more predstavljati izpolnitve same glavne obveznosti, saj se sredstva zavarovanja in tako tudi varščina, dajejo ravno za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Polog gotovine v dolgovanem znesku upniku lahko predstavlja le izpolnitev - plačilo dolga, ne pa sredstva zavarovanja: istovetnost je tu že smiselno izključena. Sredstva zavarovanja in tako tudi varščina so drugačni pravni instituti:
Od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, se plačuje davek od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka le "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po 1. odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu 2. odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu 3. odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene z zakonom.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev v naravi - stanovanje, za katero je bila sklenjena najemna pogodba med denacionalizacijskim postopkom
Spremembo statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v skladu s stanovanjskim zakonom tekom denacionalizacijskega postopka ni možno šteti za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem (solastnem) zemljišču - pravica do odškodnine
Če je sodišče ugotovilo, da je na solastnem zemljišču gradil enodružinsko hišo solastnik, ki ima večji solastninski delež (2/3), zase oziroma svojo družino, drugi (manjšinski) solastnik pa se je s tem strinjal in mu pri tem celo pomagal, takšna ugotovitev lahko pripelje do izključne lastninske pravice na celotni nepremičnini. Ko je bilo tudi ugotovljeno, da funkcionalno zemljišče k tej stavbi zavzema celotno dotlej solastno zemljišče, je pravilna materialnopravna presoja, da je toženec (manjšinski solastnik) odstopil svoj solastninski delež na zemljišču svojemu bratu (večinskemu solastniku). Toda to ne pomeni, da je bil odstop solastninskega deleža brezplačen. Solastninsko pravico je sicer toženec izgubil, ne pa tudi pravice do protivrednosti odstopljenega zemljišča. Darilo solastninskega deleža ni bilo ne zatrjevano ne dokazano.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Obtoženec z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, zaradi katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva, ne navaja pa nobenega zakonskega razloga iz 1. odstavka 420. člena ZKP, zaradi katerega je mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo. Zato je VS RS njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.
Najemniki stanovanjske hiše, ki je bila zaplenjena in v denacionalizacijskem postopku vrnjena v last upravičencu, niso stranka v postopku, zato tudi niso upravičeni predlagatelji obnove postopka.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaška stanovanja
Ključno za odločitev v tem sporu je res vprašanje, ali je Republika Slovenija v času spornih 90 dni imela pravico upravljanja s stanovanjskim skladom prejšnjih organov JLA in ali je ta pravica obsegala tudi pravico razpolaganja. Dne 25.6.1991 je bila sprejeta temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, po kateri je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ (3. odstavek 1. točke). S sklepom skupščine (Ur.l. RS, št. 5/91-I) je bila 10.7.1991 sprejeta Skupna deklaracija. Z njo pa ni bilo na vseh področjih vzpostavljeno stanje po predpisih pred 25.6.1991. Prilogi k Skupni deklaraciji urejata določena področja (režim na meji, varnost meje, carine), ki jih podrobno našteva tudi revident v reviziji. Na področju upravljanja z nepremičninami, s katerimi so preje upravljali zvezni organi (konkretno s stanovanji), pa ni bilo z nobenim aktom vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 25.6.1991. Zato je potrebno šteti, da je Republika Slovenija prevzela z uveljavitvijo osamosvojitvenih predpisov v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA (1.
Kolikor je bila vsebina tožničine obrtne dejavnosti, ki jo je od leta 1987 opravljala kot postranski poklic, enaka vsebini tožničine dejavnosti, ki jo je opravljala od leta 1991 dalje na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja, je pravilno naziranje tožene stranke, da krajša prekinitev dejavnosti ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi bilo treba dejavnost, začeto na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja, obravnavati kot dejavnost, ki jo je tožnica začela opravljati na novo v smislu 2. odstavka 49. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91).
Zakon določa, da se zamudne obresti za nepravočasno plačano carino obračunavajo po konformni metodi, kar velja za obrestno mero v celoti in ne samo za revalorizacijski del obresti (R). Obračun zamudnih obresti mora vsebovati vse elemente, ki vplivajo na izračun in k tem spada tudi višina obrestne mere.
Ni nujno, da je kot akt podržavljenja šteti odločbo o arondaciji, čeprav je bila ta podlaga za vpis v zemljiški knjigi, v primeru, ko je bila prej sklenjena kupoprodajna pogodba, še zlasti, če je bila ta izvršena pred izdajo arondacijske odločbe.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Po 40. členu ZDS lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije samo državljani bivših republik SFRJ, zato prosilec mora dokazovati, da je državljan ene izmed republik bivše SFRJ.