ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - obrazložitev upravne odločbe
Toženka svoje odločitve ni obrazložila, kot zahteva zakon, saj je zgolj otočkovala pritožbe zoper sklepe po tar. št. 11/2 OT in navedla, da gre za pritožbe zoper procesne odločitve, ni pa svojega stališča utemeljila (glede na določbe ZKP, ki urejajo pripor oziroma njegovo podaljšanje).
Toženka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
sprejem v državljanstvo - enoletno neprekinjeno bivanje v rs
Sodišče uvodoma pojasnjuje, da mora upravni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja uporabiti načelo proste presoje dokazov, ki pomeni, da pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen in vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano. Skladno z navedenim je tožena stranka neutemeljeno presodila, da je v obravnavanem primeru, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja neprekinjenega življenja tožnika v RS (pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge), treba upoštevati le podatke o odsotnosti, ki izhajajo iz fotokopije njegovega potnega lista. Po oceni sodišča bi tožena stranka morala v svojo presojo v skladu z dopustno razlago nedoločenega pravnega pojma pogoja neprekinjenega življenja v RS (17. točka obrazložitve te sodbe) vključiti tudi tožnikovo izjavo in navezujočo predloženo listino (izpisek TRR) ter za ugotovitev resničnega dejanskega stanja, skladno z 8. členom ZUP, po potrebi izvesti še dodatne dokaze.
upravni postopek - prekrškovni postopek - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - izpodbijanje dejanj
Že to, da tožnik s to tožbo izpodbija ravnanja upravnega organa v dveh formaliziranih postopkih, to je v upravnem in prekrškovnem postopku, ki se zaključita z izdajo aktov, zoper katera je (če posegata v tožnikov pravni položaj) dopustno sodno varstvo, zadostuje za sklep, da tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1, 116.
stečajni upravitelj - pogoji za opravljanje dejavnosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
S splošnimi trditvami tožnik ni zadostil niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu, da bi mu brez začasne odredbe nastala težko popravljiva škoda, prav tako pa tudi ne, da bi takšno stanje zanj pomenilo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 23. in 49. člena Ustave.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - Triglavski narodni park
Ker sta tožnika uveljavlja, da predmetni objekt od 1. 1. 1998 ne obstaja v enakem obsegu, pisne izjave prič s tem v zvezi pa so neverodostojne, bi prvostopenjski organ predlagane dokaze z zaslišanjem prič kot nepotrebne smel zavrniti le, če bi ugotovil, da je tožnik navedena dejstva že uspel dokazati z drugimi dokazi. Obravnavani primer pa ni takšen, saj je prvostopenjski organ ugotovil ravno nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da izvedba teh dokazov ne bo spremenila dejanskih ugotovitev organa glede obstoja predmetnega objekta, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Iz sodne prakse Sodišča EU tako izhaja, da je t.i. regularizacija (oziroma legalizacija - op. sod.) mogoča zgolj, kadar se upoštevajo vsi okoljevarstveni predpisi, brez prilagajanja že zgrajenemu objektu.
Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave
ZUP člen 146, 146/4, 214. ZOA člen 1, 2, 6, 20, 21, 35.
osebna asistenca - pravica do izjave - neobrazloženost
Sodišče izpostavlja tudi, da mora imeti stranka pred izdajo odločbe pravico, da se o izdanem mnenju komisije izjavi. V nasprotnem je namreč kršena njena pravica do izjave v postopku.
Tožnica namreč ni imela možnosti, izjaviti se o ugotovitvah komisije, saj ji izvid in mnenje navedene komisije, ni bil vročen pred izdajo odločbe, temveč mu je bil (kot to izhaja tudi iz upravnega spisa), vročen hkrati z odločbo organa prve in druge stopnje, torej šele z dnem prejetja izdane odločbe in ne pred njeno izdajo, kar pa je v nasprotju z načelom poštenega vodenja postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - napačna uporaba materialnega prava
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je mogoče razumeti, da toženka svojo odločitev, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, utemeljuje s stališčem, da se je do razlogov, ki jih za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti navaja tožnik, že opredelilo višje sodišče v pritožbenem postopku ter da je zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP. Sodišče ugotavlja, da se določba četrtega odstavka 420. člena ZKP ne nanaša na pravnomočno zaključene kazenske postopke, pač pa na tiste kazenske postopke, ki še niso pravnomočno končani, in sicer na vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. V kazenski zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, gre za pravnomočno zaključen postopek, tožnik pa želi z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočno odločitev glede izrečene stranske kazni izgona tujca iz države. Toženka je torej z utemeljitvijo svoje odločitve s tem, da bi bila tožnikova zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP, napačno uporabila materialno pravo.
EZ-1 člen 472, 472/1, 472/2. ZUP člen 154, 213, 213/6.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ustna obravnava - pravica do izjave - COVID-19 - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka
Ne glede na omejitve v zvezi z istočasno prisotnostjo več oseb v prostoru določene velikosti, ki jih je bilo treba upoštevati v času pandemije Covid-19 (kar je nesporno), le-te ne bi smele onemogočiti stranki/am, da prisostvuje/jo ustni obravnavi, torej kot v tem primeru tožniku. Pri tem ni pravno relevantno, da je bil na ustni obravnavi prisoten njegov pooblaščenec, saj ima stranka pravico, da lahko poleg pooblaščenca na obravnavi ali izven nje tudi sama da izjave.
Iz izreka odločbe ni mogoče razbrati niti tega, v oddaljenosti koliko metrov od parcelnih meja poteka obremenitev in kakšne so njene prostorske meje, niti ni v izreku opredeljen potek varovalnega pasu daljnovoda, kot tudi ne točna lokacija stebrov in dostopne poti na zemljišču, kar po oceni sodišča pomeni, da izrek ni dovolj določen in jasno formuliran, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Opis vsebine služnosti, kot izhaja iz izreka odločbe, je preskop oziroma premalo natančno definiran, zlasti v delu, ki se nanaša na prepovedi oziroma omejitve, ki jih mora oziroma bi jih moral po služnostni pogodbi trpeti služnostni zavezanec - tožnik.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - pravica do izjave - ustna obravnava
Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati očitek tožnika, da v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni bil zaslišan in da ni bil izveden posebni ugotovitveni postopek. Kadar davčni organ, kot v obravnavanem primeru, v skladu z zakonskim pooblastilom izterjuje denarne nedavčne obveznosti na predlog predlagatelja izvršbe in na podlagi izvršilnega naslova, ki vsebuje klavzulo izvršljivosti, ki predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, se štejejo dejstva, ki so v njem potrjena, za priznana.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - obvezna razlaga odvetniške tarife
Med odvetniki ter sodnimi izvedenci, cenilci in tolmači obstajajo bistvene razlike, ki izhajajo tako iz drugačne narave njihovega dela oziroma vsebine njihovih storitev, kot tudi iz pravnih podlag, ki določajo višino njihovega plačila. Zato pri odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na eni strani ter sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih na drugi strani že v osnovi ne gre za v bistvenem enaka položaja, posledično pa njuno različno urejanje ne more predstavljati posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila po poteku dvomesečnega zakonskega roka za odločitev o pritožbi vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku prošnje
Tožnik ni uspel izpodbiti izpodbojne pravne domneve o samovoljni zapustitvi Nastanitvenega centra (izpostava Azilnega doma), posledično je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1. ZDavP-2 člen 48, 143, 157.
davčna izvršba - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - izvršilni naslov - univerzalni pravni naslednik - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Na podlagi izpodbijanega sklepa ne preide na dediča sama davčna izvršba (saj se sklep o dovolitvi izvešbe ne glasi nanj), preidejo pa na dediča obveznosti, ki so s tem sklepom nastale (npr. obveznost plačila stroškov).
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane, niti konkretno ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je bila po presoji sodišča uvedba postopka izvršbe utemeljena.
ZVO-1 člen 157, 157/1. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 36, 36/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje. Obrazložitev izpodbijane odločbe za obdobje od 1. 1. 2021 do 23. 4. 2021, v katerem je veljala izjema po prvem odstavku 36. člena Uredbe, je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo - časovni okvir nastanka spremenjenih okoliščin
Upoštevaje med strankama nesporno dejstvo, da je do razveljavitve prvotne prodajne pogodbe s sodno poravnavo prišlo leta 2018, prvotna odmerna odločba pa je bila izdana leta 2014, po presoji sodišča pogoji za obnovo po 89. členu ZDavP-2 niso bili izpolnjeni in je izpodbijana odločba glede tega pravilna.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč - pogoji
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložila, da proizvodna naprava ni v skladu z definicijo integrirane proizvodne naprave, za katero je bila tožeča stranka upravičena do državne pomoči, ker ni sestavni del ovoja stavbe, ne nadomešča strehe, ampak je pritrjena na pločevinasto strešno kritino, kar pa je v nasprotju s pogoji pod katerimi je tožeča stranka podporo, v višini 15% referenčnih stroškov, prejemala.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna ali nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po presoji sodišča ni povsem jasna. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP v rubriki "podatki o zadevi" pod pravno zadevo navedla: "pravna pomoč pri reševanju stanovanjskega problema: odpovedi najemne pogodbe predčasno"; pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa: "svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču." Sodišče dopušča možnost, da bi navedeno lahko razumeli tako kot to razume toženka, vendar pa bi lahko razumeli tudi, da ima tožnica namen vložiti tožbo pri sodišču zaradi odpovedi najemne pogodbe in da zato prosi za dodelitev BPP. Ker je tožnica prava neuka stranka, njena prošnja za dodelitev BPP pa je očitno nejasna, bi zato toženka morala tožnico pozvati na odpravo nejasnosti. Ker toženka tega ni storila, tako kot to v primeru nejasnih vlog od upravnega organa zahteva 67. člen ZUP, ni mogla pravilno uporabiti niti določb 1. in 7. člena ZBPP, torej preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Odločitev toženke je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančna sredstva - obrazložitev odločbe - načelo transparentnosti
V primeru, ko sredstva ne zadoščajo za vse vloge, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni organ mora obrazložiti in predstaviti način razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev, njihovo omejenost ter natančno utemeljiti/prikazati zakaj jih tožeča stranka ni prejela, kljub temu, da je izpolnila predpisani pogoj. Ker gre za razdelitev državnih finančnih sredstev mora biti njihova razdelitev še posebej transparentna za vse udeležence postopka.