dostop do informacij javnega značaja - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - posredovanje dokumentov - tožbeni zahtevek
S posredovanjem dokumentov prosilcu je nastopilo stanje, ki ga je tožnica želela z zahtevkom za odpravo izpodbijane odločbe preprečiti, kar pomeni, da si zaradi okoliščin, nastalih zaradi izvršitve odločbe in izročitve dokumentov prosilcu, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne more več izboljšati.
Tožnica je bila v konkretnem primeru seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na njen pravni interes oziroma njegovo prenehanje, tj je z izročitvijo dokumentov prosilcu, in se o tem tudi izjavila. Tožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - pogoji za vpis v imenik - osebni stečaj - osebna primernost odvetnika
Po presoji sodišča bi posameznik z višjimi etičnimi in moralnimi standardi poskrbel za izpolnitev tudi neiztožljivih obveznosti, zlasti če te izvirajo iz njegovih namernih protipravnih dejanj, ki jih obžaluje. Za povrnitev zaupanja v to, da bo vestno in pošteno opravljal poklic odvetniškega kandidata, bi zato tožnik moral vsaj začeti odplačevati svoje dolgove, ki jih ima do RS, oziroma te poplačati v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.
Navedbe, ki jih je podal tožnik v postopku pred Komisijo, kakor tudi navedbe, ki jih podaja v tej zadevi v zvezi s smrtjo sina A. A. dne 12. 6. 1981, ne utemeljujejo zahtevka, da se A. A. prizna status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po ZPKri. Priznanja tega statusa A. A. ne utemeljujejo niti trditve, da naj bi ta ob kopanju v reki Soči dne 12. 6. 1981 umrl zaradi neskrbnega oziroma malomarnega ravnanja šole, ki jo je tedaj obiskoval ali dijaškega doma, kjer je tedaj prebival, kot tudi ne trditve, da naj bi ga fantje na pikniku vrgli v Sočo. Te trditve tožnika o sicer tragičnem dogodku še ne pomenijo, da je bil A. A. usmrčen brez obsodbe sodišča, neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov. Da bi bil A. A. iz teh razlogov usmrčen, tožnik ne zatrjuje niti v tožbi niti nazadnje v vlogi z dne 28. 4. 2024. V njej le na splošno omenja fašizem, komunizem in terorizem, a teh ne povezuje z A. A. Že iz trditvene podlage tožnika tako izhaja, da tožba ni utemeljena. K temu sodišče še dodaja, da je sankcioniranje morebitnih protipravnih ravnanj šole, dijaškega doma ali sošolcev A. A., na kar se sklicuje tožnik, lahko predmet drugih postopkov (zlasti kazenskih in civilnih) in ne tega upravnega spora. Upravni spor tudi ni namenjen ugotavljanju resničnega dejanskega stanja oziroma materialne resnice za potrebe morebitnih drugih postopkov.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - neizpolnjevanje pogojev - aktivna politika zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - exceptio illegalis - arbitrarnost - test arbitrarnosti - sklepčnost tožbe - (ne)sklepčnost predloga
Vrhovno sodišče RS je presodilo, da vzpostavitev razlikovanja z določitvijo pogoja registracije po ZGD-1 ni temeljila na razumnih razlogih, izhajajočih iz narave stvari, zato gre po vsebini za arbitrarno razlikovanje s strani tožene stranke. Zgolj dejstvo, da je odvetništvo po vsebini svojega dela drugačno od drugih pridobitnih dejavnosti, namreč takega razlikovanja v obravnavani zadevi ne opravičujejo.
Ob upoštevanju stališča, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sklepu X Ips 26/2023 z dne 3. 4. 2024, naslovno sodišče ugotavlja, da je bila določitev pogoja v točki 7. 1. a) Javnega povabila neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS in je posledično ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
ZZdrS člen 10, 29, 30, 70. Pravilnik o zdravniškem registru (2000) člen 5.
zdravnik - vpis v register - izbris iz imenika zbornice - članstvo v zbornici
Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra.
Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.
ZBPP člen 14, 14/1. ZUPJS člen 17, 17/1. ZUP člen 140, 140/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnine
Toženka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. Tožnico je z ugotovljenimi dejstvi tj. vrednostjo nepremičnega premoženja tudi seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Tožnica ni predložila dokazov, da bi se lasninsko stanje glede nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala, spremenilo in tudi ni uspela dokazati, da bi bila vrednost njenega deleža nepremičnine drugačna, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pristojni organ za BPP sam po uradni dolžnosti ni dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik si želi, da bi njegovo prošnjo obravnava Slovenija, ker je na Hrvaškem doživel neprijetnosti, ki mejijo na ponižujoče ravnanje. Ta njegova pavšalna in nekonkretizirana trditev sodišča ni prepričala.
nedopustna tožba - napačen pravni pouk - sklep o združitvi postopkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep o združitvi upravnih postopkov, izdan na podlagi 130. člena ZUP, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče odločalo v upravnem sporu.
Čeprav je bil tožnik v pravnem pouku odločbe organa druge stopnje zmotno poučen, da lahko zoper sklep organa prve stopnje sproži upravni spor, sodišče še pojasnjuje, da napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 3, 4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - gradnja objekta - odstranitev objekta - nedovoljen dokaz
Za postopek odmere NUSZ ni pomembno, ali je izvedena gradnja po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) začelo z gradnjo stavbe. Razlikovanje med zazidanim in nenazidanim zemljščem namreč temelji ravno na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe lahko pomeni le začetek novogradnje, nikakor pa ne (že) odstranitev objekta, ki se po gradbenih predpisih prav tako šteje za gradnjo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do obveščenosti
Tožnik se ne želi vrniti v Francosko republiko le zato, ker tam ni mogel delati. Take okoliščine ne izkazujejo sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, saj je očitno, da tožnik v Francoski republiki kot prosilec za mednarodno zaščito ni imel težav, mednarodna zaščita pa ni namenjena le reševanju ekonomskega položaja prosilcev.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in dokazi - dokazno breme - zavrženje zahteve - istospolna usmerjenost
Ob upoštevanju občutljivosti vprašanj, ki se nanašajo na osebno sfero posameznika in med drugim na njegovo spolnost, zato le na podlagi dejstva, da ta oseba zaradi nepripravljenosti razkritja intimnih vidikov svojega življenja ni od začetka zatrjevala svoje istospolne usmerjenosti, ni mogoče sklepati na njeno neverodostojnost.
Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da tožnik ni izkazal pogoja nekrivde v zvezi z navajanjem novih dejstev. Tudi če bi bilo tožnika pred podajo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka res strah govoriti o svoji spolni usmerjenosti, pa ni izkazal, da bi bil v okoliščinah obravnavane zadeve tak strah razumen oziroma utemeljen.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Za odločanje o zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantno dejansko in pravno stanje, kakršno je obstajalo ob njegovi izdaji. Okoliščin, ki so nastale po njegovi izdaji, pri odločanju o pritožbi ni bilo mogoče upoštevati.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 4. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi zoper sklep, s katerim je bila določena kot odgovorna država za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito Republika Bolgarija, ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
S tem ko je prosilec izrazil namero oz. zaprosil za mednarodno zaščito, ko je po prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, je bil torej vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na različnih pravnih podlagah.
V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev mora toženka svojo odločitev obrazložiti na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.
Obrazložitev toženke je nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe.
ZOFVI člen 92, 92/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 109a, 109a/1, 109a/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2023) člen 2, 2/1, 2/3, 6.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - redovnik - prepoved diskriminacije
Namen pridobivanja strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju je izkazovanje strokovnih izkušenj s področja, ki jih strokovni delavec opravlja, pri čemer je vrsta pogodb nepomembna, saj je tudi zakonodajalec izrecno predvidel možnost sklenitve pogodbe o delu ravno za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti (pod določenimi pogoji z Obligacijskim zakonom - OZ), če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno tolmačenje, da tožnici, ki je kot redovnica opravljala strokovno delo vzgojiteljice, zgolj zaradi vrste pogodbe, na podlagi katere je to delo opravljala, ne pripada strokovni naziv, je v nasprotju s pravico do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
univerzalna poštna storitev - glavna obravnava - zaslišanje izvedenca - pisno izvedensko mnenje - izvid in mnenje - dopolnitev
Izvedba glavne obravnave je obvezna, kadar je treba zaslišati izvedenca, v primeru ko izvedenec opravi izvid in mnenje izven ustne obravnave, ga nato poda še ustno na ustni obravnavi, kjer mu stranke lahko postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede opravljenega strokovnega dela z njegove strani, kar velja tudi za vsebinsko dopolnitev izvedenskega izvida in mnenja.
študent - status študenta - podaljšanje statusa - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - poziv sodišča - pravni interes za vložitev tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnica, ki vztraja pri izpodbojni tožbi, svojega pravnega položaja s tako tožbo ne more izboljšati in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za to tožbo. Sporna odločitev tožene stranke je namreč v razmerju do tožnice imela pravne učinke le v študijskem letu 2020/2021. Tožeča stranka lahko spremeni tožbeni zahtevek na odpravo akta tudi v ugotovitveni zahtevek, če bi zaradi spremenjenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi zaključka študijskega leta 2020/2021) želela, da sodišče o tem odloči. Tožnica je imela možnost, da bi po zaključku študijskega leta 2020/2021 poleg izpodbojnega zahtevka postavila še ugotovitveni zahtevek ali pa bi izpodbojni zahtevek spremenila v ugotovitvenega, in to vse do odločitve sodišča,2 vendar pa tega, četudi jo je sodišče s tem seznanilo, ni storila, pač pa je vztrajala pri izpodbojnemu zahtevku, ki ga je uveljavljala s tožbo. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnica nima več pravnega interesa za izpodbojni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja s tožbo, to pomeni, da niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe in jo je zato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.