ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZKP člen 149a.. ZNPPol člen 113.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - policist - nezakonito pridobljen dokaz
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo s strani policije nezakonito pridobljene dokaze. Policija kritičnega dne ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov (tajnega opazovanja tožnika) po 149.a členu ZKP, ampak opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta. Policija je imela za snemanje črpališča ustrezno pravno podlago. Kot izhaja iz izpovedi kriminalista, je snemal kraj (črpališče), na katerega je prišel tudi tožnik. Tako kriminalist ni tajno nadzoroval tožnika, ampak je opazoval območje, torej črpališče.
božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.
ZDR-1 člen 6, 34, 34/1, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVOP-1 člen 5, 6, 13, 16.. ZPacP člen 5, 44.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - varstvo osebnih podatkov - zdravstveni delavec
Tožnik je, s tem ko je v koš za smeti odvrgel razporede za dva dni, na katerih so bili občutljivi osebni podatki pacientov, kršil določbo 9. člena Pravilnika o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov, ki je bil objavljen na oglasni deski, kljub temu, da je bil na pogodbeno dolžnost varovanja osebnih podatkov pacientov še posebej opozorjen z opozorilom. Ker teh navodil in opozorila ni upošteval, je ravnal malomarno in s tem znova storil kršitev po prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
V obravnavanem primeru ne gre za izločitev dokazov na podlagi določbe 83. člena ZKP, pač pa za izločitev dokazov na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP. Po tej določbi se sme sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi dokazov, izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
stranska intervencija - detektivska dejavnost - detektiv
Intervenientka ima pravni interes v tem sporu, saj je detektivska agencija v pogodbenem razmerju s toženo stranko in je zaradi morebitnega regresnega zahtevka zainteresirana za izid spora med tožnikom in toženo stranko.
ZST-1 člen 3, 3/4. ZST-1 tarifna številka 91011, 91012. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 88.
sodna taksa - zemljiškoknjižni postopek - plačilo sodne takse - vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju terjatve - oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - poenotenje sodne prakse
Zaradi poenotenja sodne prakse je pritožbeno sodišče pritrdilo razlagi zakona, predstavljeni na obeh izobraževanjih: Taksa za zemljiškoknjižne postopke je posebej urejena v tarifnih številkah 91011 do 91021. V tarifni številki 91012 je predpisana za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve hipoteke taksa v višini 50,00 EUR, v opombi a pa je izrecno določeno, da se takso po predhodnih tarifnih številkah (med drugim tudi za 91012) plača tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti. Izjema je, če gre za vpis, ki je takse oproščen, po izrecni določbi opombe c pa se taksa ne plača za vknjižbo pridobitve hipoteke le, če je pridobljena na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020328
KZ-1 člen 53, 53/2, 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/6.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - stranska denarna kazen - enotna kazen - izvršljivost izreka - vrsta odločbe - sodba
O spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči v skladu s šestim odstavkom 129.a člena ZKP predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen, s sodbo, ne s sklepom.
Izrek sodbe, s katero sodišče pretvori denarno kazen v zaporno, mora vsebovati znesek oziroma višino neplačane denarne kazni in pretvorbo (preostanka) neplačane denarne kazni v dneve zapora.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.
Rok za vložitev ugovora je pričel teči 28. 11. 2017 in se iztekel 5. 12. 2017, zato je ugovor tožnice, vložen 15. 1. 2018, vložen po preteku 8-dnevnega roka za vložitev ugovora. Sklep sodišča prve stopnje, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo zavrže je tako pravilno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022443
OZ člen 160, 179.. ZDR-1 člen 179.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sodba presenečenja - varne delovne razmere - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnica je spornega dne med nekajminutnim odmorom med delovnim časom zapustila proizvodno halo in stopila ven na podest. Ko je tam stala, se je robni del podesta odlomil, v posledici česar je tožnica padla 30 cm nižje in si hudo poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da prvo tožena stranka v zvezi s podestom ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Tožnica ni soprispevala k nastanku škode. Tudi če bi imela namen sestopiti s podesta na pločnik po krajši poti (sodišče prve stopnje je sicer prepričljivo sledilo tožnici, da tega namena ni imela), ne da bi pri tem uporabila stopnice, ji s tem ni mogoče očitati nepazljivega ravnanja, saj se je škodni dogodek zgodil zaradi odloma plošče podesta že pri stanju tožnice na podestu in ne pri sestopanju s podesta. Pa tudi, če bi do odloma plošče prišlo med sestopanjem s podesta na pločnik (ne da bi pri tem uporabila stopnice), ob dejstvu, da je prvo tožena stranka vedela, da delavci na tak način sestopajo s podesta, tega pa ni preprečila, ter ob dejstvu, da takšno sestopanje ne bi pomenilo povečanega tveganja za nastanek poškodb, saj je bila višina sestopa s podesta na pločnik 30 cm, tožnici ne bi bilo mogoče očitati ničesar, kar bi bilo možno ovrednotiti kot njen soprispevek k škodnemu dogodku.
Tožena stranka z sporno odredbo tožnici ni odredila dodatnih delovnih nalog, ki ne sodijo med dela in naloge njenega delovnega mesta in zato tožnica ni upravičena do štirih dodatnih plačnih razredov iz razloga večopravilnosti.
nedovoljena gradnja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025422
ZFPPIPP člen 271, 278. OZ člen 14, 39, 39/2, 86, 86/1. ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 177, 177/1.
ničnost - nična pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izpodbijanje pravnih dejanj - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - zastavna pravica na premičninah - nastanek zastavne pravice - prenehanje zastavne pravice - ugotovitev neobstoja zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - neposredno izvršljiv notarski zapis
Nična je lahko pogodba, ali kakšen drug pravni posel, nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen.
ZGO-1 člen 158, 159, 159/1, 159/2.. OZ člen 356.. ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 64, 64/1.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - vpis zaznambe prepovedi - izdaja inšpekcijske odločbe - pravni učinek odločb - zastaranje judikatne terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.
Tožnik je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
priča - povrnitev stroškov priči - nadomestilo plače
V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.
Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020967
KZ-1 člen 170, 170/1. ZKP člen 60, 167, 167/1, 167/2, 168, 168/3, 169, 169/7.
sklep o preiskavi - dokazi za utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zahteva za preiskavo - oškodovanka kot tožilka - uvedba preiskave - zakonski znaki kaznivega dejanja posilstva - namen in pogoji za preiskavo - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje
Oškodovanka je v kazenski ovadbi, ki jo je podala zoper obdolženca, natančno in podrobno opisala ravnanje obdolženca, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1, kar je povzeto v točki 22 obrazložitve napadenega sklepa in pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da njene navedbe dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje v smeri obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja s strani obdolženca, pri čemer okoliščine, ki jih je v nesoglasju za uvedbo preiskave izpostavila preiskovalna sodnica, nimajo take teže, da bi obstoj utemeljenega suma ovrgle ali izključile.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00025835
KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 75/5, 87, 87/2.. ZKP-UPB8 člen 285.c, 285.c/1, 450,b, 450.b/2.
sporazum o priznanju krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - rok za plačilo
Obtoženca M. in D. M. trdita, da sporazuma o priznanju krivde ne bi podpisala, če bi vedela, da jim bo naložena v plačilo tako visoka premoženjska korist. S tem smiselno zatrjujeta, da nista razumela narave in predvsem posledic sklenjenega sporazuma o priznanju krivde. Takim navedbam pritožbeno sodišče ne more slediti saj so v nasprotju s spisovnimi podatki. Ti izkazujejo, da je že obtožnica vsebovala predlog, da se obtožencema odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem in sicer v višini 57.640,00 EUR.