vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
univerzalni pravni naslednik družbe - stečajni postopek - pobot najemnine
Tožena stranka je na podlagi prodajne pogodbe o nakupu poslovne celote postala univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika pri opravljanju dejavnosti nasada drevesnic, nanjo pa na podlagi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ ter drugega odstavka 4. člena Zakupne pogodbe (priloga A3) ni prešla pravica do pobota kupnine za odplačno pridobljena zemljišča z zakupnino za ta zemljišča.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 51, 51/3.. ZDD-1 člen 2, 3, 10, 10/4.. URS člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - detektivska dejavnost - detektiv - delovni spor - nezakonito pridobljen dokaz - pogoji za opravljanje dela
Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, mora prenehati z opravljanjem dejavnosti in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico.
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti s strani nepooblaščene osebe in nadaljnja uporaba rezultata alkotesta za dokazovanje v sodnem sporu štejeta kot zbiranje in obdelava osebnih podatkov tožnika, ki ne temelji na zakonu in pomeni kršitev njegove pravice do zasebnosti po 35. členu URS.
Glede na vse okoliščine primera v tem sporu o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kljub dobrovernosti tožene stranke o zakonitosti detektivskega dela ob predložitvi dokazov veliko močnejši interes izkazuje tožnik z varstvom zasebnosti. Zato po presoji pritožbenega sodišča zapisnika o alkoholiziranosti (enako pa velja za poročilo in vsebino izpovedi upokojenega detektiva) ni dopustno uporabiti v tem sporu in nanj opreti sodne odločitve. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022443
OZ člen 160, 179.. ZDR-1 člen 179.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sodba presenečenja - varne delovne razmere - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnica je spornega dne med nekajminutnim odmorom med delovnim časom zapustila proizvodno halo in stopila ven na podest. Ko je tam stala, se je robni del podesta odlomil, v posledici česar je tožnica padla 30 cm nižje in si hudo poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da prvo tožena stranka v zvezi s podestom ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Tožnica ni soprispevala k nastanku škode. Tudi če bi imela namen sestopiti s podesta na pločnik po krajši poti (sodišče prve stopnje je sicer prepričljivo sledilo tožnici, da tega namena ni imela), ne da bi pri tem uporabila stopnice, ji s tem ni mogoče očitati nepazljivega ravnanja, saj se je škodni dogodek zgodil zaradi odloma plošče podesta že pri stanju tožnice na podestu in ne pri sestopanju s podesta. Pa tudi, če bi do odloma plošče prišlo med sestopanjem s podesta na pločnik (ne da bi pri tem uporabila stopnice), ob dejstvu, da je prvo tožena stranka vedela, da delavci na tak način sestopajo s podesta, tega pa ni preprečila, ter ob dejstvu, da takšno sestopanje ne bi pomenilo povečanega tveganja za nastanek poškodb, saj je bila višina sestopa s podesta na pločnik 30 cm, tožnici ne bi bilo mogoče očitati ničesar, kar bi bilo možno ovrednotiti kot njen soprispevek k škodnemu dogodku.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravni naslov za posest - bolj verjetna pravica
Zgolj dejstvo, da je lahko pritožnik kot lastnik (sosednjega) poslovnega prostora oziroma posameznega dela stavbe št. 42 uporabljal sporne sanitarije še ne pomeni, da je na njih pridobil (so)lastninsko pravico. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1, po katerem je pogoj za priposestvovanje vsaj deset let trajajoča lastniška posest na posameznem delu stavbe, pri čemer se šteje, da je posest lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1). Pritožnik ne zatrjuje pravnega naslova za posest spornih sanitarij, temveč trdi le, da sta bila oba poslovna prostora št. 41 in 42 v osnovi združena kot en del s sanitarijami, kar pa, kot že rečeno, ne drži. Nasprotno pa V.V. lastninsko pravico na spornih sanitarijah izkazuje s pravnim naslovom - kupoprodajno pogodbo z dne 20. 3. 1987 (19. člen ZVEtL-1), zaradi česar sodišče druge stopnje njegovo pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
ZDR-1 člen 6, 34, 34/1, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVOP-1 člen 5, 6, 13, 16.. ZPacP člen 5, 44.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - varstvo osebnih podatkov - zdravstveni delavec
Tožnik je, s tem ko je v koš za smeti odvrgel razporede za dva dni, na katerih so bili občutljivi osebni podatki pacientov, kršil določbo 9. člena Pravilnika o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov, ki je bil objavljen na oglasni deski, kljub temu, da je bil na pogodbeno dolžnost varovanja osebnih podatkov pacientov še posebej opozorjen z opozorilom. Ker teh navodil in opozorila ni upošteval, je ravnal malomarno in s tem znova storil kršitev po prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
V obravnavanem primeru ne gre za izločitev dokazov na podlagi določbe 83. člena ZKP, pač pa za izločitev dokazov na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP. Po tej določbi se sme sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi dokazov, izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo.
ZST-1 člen 3, 3/4. ZST-1 tarifna številka 91011, 91012. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 88.
sodna taksa - zemljiškoknjižni postopek - plačilo sodne takse - vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju terjatve - oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - poenotenje sodne prakse
Zaradi poenotenja sodne prakse je pritožbeno sodišče pritrdilo razlagi zakona, predstavljeni na obeh izobraževanjih: Taksa za zemljiškoknjižne postopke je posebej urejena v tarifnih številkah 91011 do 91021. V tarifni številki 91012 je predpisana za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve hipoteke taksa v višini 50,00 EUR, v opombi a pa je izrecno določeno, da se takso po predhodnih tarifnih številkah (med drugim tudi za 91012) plača tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti. Izjema je, če gre za vpis, ki je takse oproščen, po izrecni določbi opombe c pa se taksa ne plača za vknjižbo pridobitve hipoteke le, če je pridobljena na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe.
plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plače
Delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba.
Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020328
KZ-1 člen 53, 53/2, 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/6.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - stranska denarna kazen - enotna kazen - izvršljivost izreka - vrsta odločbe - sodba
O spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči v skladu s šestim odstavkom 129.a člena ZKP predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen, s sodbo, ne s sklepom.
Izrek sodbe, s katero sodišče pretvori denarno kazen v zaporno, mora vsebovati znesek oziroma višino neplačane denarne kazni in pretvorbo (preostanka) neplačane denarne kazni v dneve zapora.
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik si je spornega dne protipravno prilastil 40 litrov goriva-nafte, ki jo je natočil v rezervoar svojega osebnega vozila, pri tem pa ga je zalotila policija. Taka kršitev, kot jo je storil tožnik, je resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), ob ugotovitvi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025422
ZFPPIPP člen 271, 278. OZ člen 14, 39, 39/2, 86, 86/1. ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 177, 177/1.
ničnost - nična pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izpodbijanje pravnih dejanj - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - zastavna pravica na premičninah - nastanek zastavne pravice - prenehanje zastavne pravice - ugotovitev neobstoja zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - neposredno izvršljiv notarski zapis
Nična je lahko pogodba, ali kakšen drug pravni posel, nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen.
božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovalni pogoji - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - veljavnost zavarovalnih pogojev - vročitev - obseg zavarovalnega kritja
Ni mogoče sprejeti pritožbenega stališča, da je pooblaščenec, ki je bil odvetnik, podpisal zavarovalno polico za zavarovalca, ki je bil povrhu vsega še njegov sin, ne da bi bil ob tem seznanjen, kaj podpisuje oziroma kakšni so pogoji, pod katerimi se sklepa zavarovanje, še zlasti za tako visoko (96.200 EUR) zavarovalno vsoto, kar poudarja tudi sam. Če je tožnik oziroma njegov pooblaščenec k pogodbi pristopil, ne da bi se s splošnimi pogoji dejansko seznanil, čeprav je to možnost imel, pa mora sam nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
Rok za vložitev ugovora je pričel teči 28. 11. 2017 in se iztekel 5. 12. 2017, zato je ugovor tožnice, vložen 15. 1. 2018, vložen po preteku 8-dnevnega roka za vložitev ugovora. Sklep sodišča prve stopnje, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo zavrže je tako pravilno.
Tožena stranka z sporno odredbo tožnici ni odredila dodatnih delovnih nalog, ki ne sodijo med dela in naloge njenega delovnega mesta in zato tožnica ni upravičena do štirih dodatnih plačnih razredov iz razloga večopravilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00022732
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 163, 163/7.. ZPP člen 163, 163/7.
odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena ZST-1 za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili.
priča - povrnitev stroškov priči - nadomestilo plače
V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.
Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.