soseska - upravljanje večstanovanjske stavbe - pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - skupni deli - skupni stroški več stavb - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju s skupnimi deli (torej tudi s tem objektom) v imenu etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe U. upravnik ni več upravičen upravljati in zato na tej podlagi tudi ni upravičen od toženke zahtevati plačila.
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik si je spornega dne protipravno prilastil 40 litrov goriva-nafte, ki jo je natočil v rezervoar svojega osebnega vozila, pri tem pa ga je zalotila policija. Taka kršitev, kot jo je storil tožnik, je resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), ob ugotovitvi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Tožena stranka z sporno odredbo tožnici ni odredila dodatnih delovnih nalog, ki ne sodijo med dela in naloge njenega delovnega mesta in zato tožnica ni upravičena do štirih dodatnih plačnih razredov iz razloga večopravilnosti.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravni naslov za posest - bolj verjetna pravica
Zgolj dejstvo, da je lahko pritožnik kot lastnik (sosednjega) poslovnega prostora oziroma posameznega dela stavbe št. 42 uporabljal sporne sanitarije še ne pomeni, da je na njih pridobil (so)lastninsko pravico. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1, po katerem je pogoj za priposestvovanje vsaj deset let trajajoča lastniška posest na posameznem delu stavbe, pri čemer se šteje, da je posest lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1). Pritožnik ne zatrjuje pravnega naslova za posest spornih sanitarij, temveč trdi le, da sta bila oba poslovna prostora št. 41 in 42 v osnovi združena kot en del s sanitarijami, kar pa, kot že rečeno, ne drži. Nasprotno pa V.V. lastninsko pravico na spornih sanitarijah izkazuje s pravnim naslovom - kupoprodajno pogodbo z dne 20. 3. 1987 (19. člen ZVEtL-1), zaradi česar sodišče druge stopnje njegovo pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 110/1-8, 116, 116/3.. ZPP člen 155.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preiskovalno načelo - prekluzija dokazov - neupravičen izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 34. člena ZDSS-1 izvesti dokaze, tudi če so podani prepozno. Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno, in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS določbe 34. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti. Preiskovalno načelo torej sodišča ne zavezuje k temu, da bi ugotavljalo dejstva, glede katerih stranki nista pravočasno predlagali izvedbe dokazov.
Spornega dne se tožnik ni bil več dolžan oglasiti na delu pri toženi stranki, zato je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik pet dni neupravičeno izostal z dela (po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1) neutemeljen.
Tožnik je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plače
Delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba.
Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
ZGO-1 člen 158, 159, 159/1, 159/2.. OZ člen 356.. ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 64, 64/1.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - vpis zaznambe prepovedi - izdaja inšpekcijske odločbe - pravni učinek odločb - zastaranje judikatne terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - diskriminacija - neizrabljen letni dopust
Tožnica je bila dolžna pripraviti poročilo kot vodja finančno računovodske službe in gre za delovne dolžnosti tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi.
Glede mobinga in diskriminacije je bilo ugotovljeno, da direktorica tožnice ni obravnavala drugače kot ostale zaposlene, prav tako ni šlo za mobing v kolikor se je od tožnice zahtevalo opravljanje njenega dela.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.. ZPIZ-2 člen 406, 406/4.. ZMEPIZ-1 člen 115.. ZMEPIZ-1A člen 7.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - lastnost zavarovanca
V konkretnem primeru gre za uskladitev lastnosti zavarovanca po 406. členu ZPIZ-2 in 37. členu ZPIZ-2B. Po četrtem odstavku 406. člena ZPIZ-2 uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku 1 leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Rok iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-1 je bil s 115. členom ZMEPIZ-1 spremenjen tako, da je bil prehodno podaljšan in uskladitev statusa zahtevana do 31. 12. 2014 ter določena dolžnost zavoda, da po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2015 naprej. Kasneje je bil ta rok s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A) podaljšan do 31. 12. 2015 ter zavodu dana pristojnost ugotovitve lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti in prenehanje izplačevanja pokojnine od 1. 1. 2016 naprej. Še kasneje pa je ZPIZ-2B, ki je začel veljati 1. 1. 2016, v prvem odstavku 37. člena določil, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnin iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena zakona za najmanj 2 uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega zakona dalje.
božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.
dodatek za pomoč in postrežbo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - pokojninska dajatev
V konkretnem primeru je ob smiselni uporabi 197. člena ZPIZ-2 potrebno o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih šteti, da je tožena stranka po izteku 60-ih dni od vročitve nezakonitega prvostopenjskega posamičnega upravnega akta zašla v zamudo z izplačilom razlik med dodatkom za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in dosojenim višjim dodatkom za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Za razlike mesečnih zneskov, zapadlih v plačilo do 2. 10. 2017 je dolžna obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od 3. 10. 2017 dalje do plačila, od vseh vnaprej dospevajočih razlik pa od zapadlosti vsakokratne mesečne razlike dodatka v plačilo do plačila.
ZDR-1 člen 6, 34, 34/1, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVOP-1 člen 5, 6, 13, 16.. ZPacP člen 5, 44.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - varstvo osebnih podatkov - zdravstveni delavec
Tožnik je, s tem ko je v koš za smeti odvrgel razporede za dva dni, na katerih so bili občutljivi osebni podatki pacientov, kršil določbo 9. člena Pravilnika o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov, ki je bil objavljen na oglasni deski, kljub temu, da je bil na pogodbeno dolžnost varovanja osebnih podatkov pacientov še posebej opozorjen z opozorilom. Ker teh navodil in opozorila ni upošteval, je ravnal malomarno in s tem znova storil kršitev po prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 238.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožnica ni obvestila tožene stranke pred iztekom petdnevne odsotnosti, tj. v času od prejema odločbe imenovane zdravnice oziroma od 7. 1. 2017 do vključno 11. 1. 2017, o razlogih svoje odsotnosti z dela, čeprav bi to mogla in morala storiti, je podan odpovedni razlog za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi, saj po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
nedovoljena gradnja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025422
ZFPPIPP člen 271, 278. OZ člen 14, 39, 39/2, 86, 86/1. ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 177, 177/1.
ničnost - nična pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izpodbijanje pravnih dejanj - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - zastavna pravica na premičninah - nastanek zastavne pravice - prenehanje zastavne pravice - ugotovitev neobstoja zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - neposredno izvršljiv notarski zapis
Nična je lahko pogodba, ali kakšen drug pravni posel, nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovalni pogoji - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - veljavnost zavarovalnih pogojev - vročitev - obseg zavarovalnega kritja
Ni mogoče sprejeti pritožbenega stališča, da je pooblaščenec, ki je bil odvetnik, podpisal zavarovalno polico za zavarovalca, ki je bil povrhu vsega še njegov sin, ne da bi bil ob tem seznanjen, kaj podpisuje oziroma kakšni so pogoji, pod katerimi se sklepa zavarovanje, še zlasti za tako visoko (96.200 EUR) zavarovalno vsoto, kar poudarja tudi sam. Če je tožnik oziroma njegov pooblaščenec k pogodbi pristopil, ne da bi se s splošnimi pogoji dejansko seznanil, čeprav je to možnost imel, pa mora sam nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.