stranska intervencija - detektivska dejavnost - detektiv
Intervenientka ima pravni interes v tem sporu, saj je detektivska agencija v pogodbenem razmerju s toženo stranko in je zaradi morebitnega regresnega zahtevka zainteresirana za izid spora med tožnikom in toženo stranko.
ZPP člen 189, 189/3. ZIZ člen 40, 40/1, 106, 106/1.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika - litispendenca v izvršilnem postopku - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - kršitev pravice do izjave - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - nezapadle občasne terjatve - meje preizkusa po uradni dolžnosti
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
V skladu z določilom prvega odstavka 106. člena ZIZ se realizira izvršba za nezapadle obveznosti ob zapadlosti brez ponovne zahteve upnika. V tem primeru ne gre za zavarovanje v okviru predhodne odredbe, ampak izvršilno sodišče v naprej dovoli izvršbo tudi za nezapadle preživninske mesečne dajatve. Nov postopek za navedeno preživninsko terjatev in terjatev pravdnih stroškov ni bil dopusten.
dodatek za pomoč in postrežbo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - pokojninska dajatev
V konkretnem primeru je ob smiselni uporabi 197. člena ZPIZ-2 potrebno o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih šteti, da je tožena stranka po izteku 60-ih dni od vročitve nezakonitega prvostopenjskega posamičnega upravnega akta zašla v zamudo z izplačilom razlik med dodatkom za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in dosojenim višjim dodatkom za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Za razlike mesečnih zneskov, zapadlih v plačilo do 2. 10. 2017 je dolžna obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od 3. 10. 2017 dalje do plačila, od vseh vnaprej dospevajočih razlik pa od zapadlosti vsakokratne mesečne razlike dodatka v plačilo do plačila.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravni naslov za posest - bolj verjetna pravica
Zgolj dejstvo, da je lahko pritožnik kot lastnik (sosednjega) poslovnega prostora oziroma posameznega dela stavbe št. 42 uporabljal sporne sanitarije še ne pomeni, da je na njih pridobil (so)lastninsko pravico. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1, po katerem je pogoj za priposestvovanje vsaj deset let trajajoča lastniška posest na posameznem delu stavbe, pri čemer se šteje, da je posest lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1). Pritožnik ne zatrjuje pravnega naslova za posest spornih sanitarij, temveč trdi le, da sta bila oba poslovna prostora št. 41 in 42 v osnovi združena kot en del s sanitarijami, kar pa, kot že rečeno, ne drži. Nasprotno pa V.V. lastninsko pravico na spornih sanitarijah izkazuje s pravnim naslovom - kupoprodajno pogodbo z dne 20. 3. 1987 (19. člen ZVEtL-1), zaradi česar sodišče druge stopnje njegovo pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020967
KZ-1 člen 170, 170/1. ZKP člen 60, 167, 167/1, 167/2, 168, 168/3, 169, 169/7.
sklep o preiskavi - dokazi za utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zahteva za preiskavo - oškodovanka kot tožilka - uvedba preiskave - zakonski znaki kaznivega dejanja posilstva - namen in pogoji za preiskavo - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje
Oškodovanka je v kazenski ovadbi, ki jo je podala zoper obdolženca, natančno in podrobno opisala ravnanje obdolženca, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1, kar je povzeto v točki 22 obrazložitve napadenega sklepa in pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da njene navedbe dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje v smeri obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja s strani obdolženca, pri čemer okoliščine, ki jih je v nesoglasju za uvedbo preiskave izpostavila preiskovalna sodnica, nimajo take teže, da bi obstoj utemeljenega suma ovrgle ali izključile.
ZGO-1 člen 158, 159, 159/1, 159/2.. OZ člen 356.. ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 64, 64/1.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - vpis zaznambe prepovedi - izdaja inšpekcijske odločbe - pravni učinek odločb - zastaranje judikatne terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.
ZST-1 člen 3, 3/4. ZST-1 tarifna številka 91011, 91012. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 88.
sodna taksa - zemljiškoknjižni postopek - plačilo sodne takse - vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju terjatve - oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - poenotenje sodne prakse
Zaradi poenotenja sodne prakse je pritožbeno sodišče pritrdilo razlagi zakona, predstavljeni na obeh izobraževanjih: Taksa za zemljiškoknjižne postopke je posebej urejena v tarifnih številkah 91011 do 91021. V tarifni številki 91012 je predpisana za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve hipoteke taksa v višini 50,00 EUR, v opombi a pa je izrecno določeno, da se takso po predhodnih tarifnih številkah (med drugim tudi za 91012) plača tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti. Izjema je, če gre za vpis, ki je takse oproščen, po izrecni določbi opombe c pa se taksa ne plača za vknjižbo pridobitve hipoteke le, če je pridobljena na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe.
ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 110/1-8, 116, 116/3.. ZPP člen 155.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preiskovalno načelo - prekluzija dokazov - neupravičen izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 34. člena ZDSS-1 izvesti dokaze, tudi če so podani prepozno. Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno, in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS določbe 34. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti. Preiskovalno načelo torej sodišča ne zavezuje k temu, da bi ugotavljalo dejstva, glede katerih stranki nista pravočasno predlagali izvedbe dokazov.
Spornega dne se tožnik ni bil več dolžan oglasiti na delu pri toženi stranki, zato je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik pet dni neupravičeno izostal z dela (po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1) neutemeljen.
V obravnavanem primeru ne gre za izločitev dokazov na podlagi določbe 83. člena ZKP, pač pa za izločitev dokazov na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP. Po tej določbi se sme sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi dokazov, izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 24. 5. 2011 na skupni seji sveta delavcev, sindikatov družb, predstavnikov družb ter regijskih vodij sprejela sklep o znižanju plač zaposlenih, pri čemer je bil odstotek znižanja premo sorazmeren z višino plače in je veljal za vse zaposlene, katerih plača ne dosega oziroma presega 800,00 EUR bruto. Na podlagi tega sklepa je tožena stranka tožnici brez njenega pisnega soglasja v vtoževanem obdobju mesečno izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožena stranka za uveljavitev navedenega ukrepa ni sklenila nobenega sporazuma ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi predvidel znižanje tožničinega plačila za delo v spornem obdobju in je v obračunu tožničine plače ta ukrep realizirala pod postavko "... - poslovni ukrep". Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo znižanje tožničine plače v spornem obdobju nezakonito.
Tožnik je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
priča - povrnitev stroškov priči - nadomestilo plače
V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.
Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.. ZPIZ-2 člen 406, 406/4.. ZMEPIZ-1 člen 115.. ZMEPIZ-1A člen 7.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - lastnost zavarovanca
V konkretnem primeru gre za uskladitev lastnosti zavarovanca po 406. členu ZPIZ-2 in 37. členu ZPIZ-2B. Po četrtem odstavku 406. člena ZPIZ-2 uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku 1 leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Rok iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-1 je bil s 115. členom ZMEPIZ-1 spremenjen tako, da je bil prehodno podaljšan in uskladitev statusa zahtevana do 31. 12. 2014 ter določena dolžnost zavoda, da po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2015 naprej. Kasneje je bil ta rok s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A) podaljšan do 31. 12. 2015 ter zavodu dana pristojnost ugotovitve lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti in prenehanje izplačevanja pokojnine od 1. 1. 2016 naprej. Še kasneje pa je ZPIZ-2B, ki je začel veljati 1. 1. 2016, v prvem odstavku 37. člena določil, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnin iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena zakona za najmanj 2 uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega zakona dalje.
ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZKP člen 149a.. ZNPPol člen 113.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - policist - nezakonito pridobljen dokaz
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo s strani policije nezakonito pridobljene dokaze. Policija kritičnega dne ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov (tajnega opazovanja tožnika) po 149.a členu ZKP, ampak opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta. Policija je imela za snemanje črpališča ustrezno pravno podlago. Kot izhaja iz izpovedi kriminalista, je snemal kraj (črpališče), na katerega je prišel tudi tožnik. Tako kriminalist ni tajno nadzoroval tožnika, ampak je opazoval območje, torej črpališče.
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je šlo pri tatovih, ki so ukradli uri, za profesionalne tatove, odločilno je, da sta bili obe tatvini objektivno gledano (video posnetka) zelo spretno izpeljani, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavzelo stališče, da je toženka ravnala z ustrezno skrbnostjo in za nastanek škode tožeče stranke ni odgovorna.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovalni pogoji - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - veljavnost zavarovalnih pogojev - vročitev - obseg zavarovalnega kritja
Ni mogoče sprejeti pritožbenega stališča, da je pooblaščenec, ki je bil odvetnik, podpisal zavarovalno polico za zavarovalca, ki je bil povrhu vsega še njegov sin, ne da bi bil ob tem seznanjen, kaj podpisuje oziroma kakšni so pogoji, pod katerimi se sklepa zavarovanje, še zlasti za tako visoko (96.200 EUR) zavarovalno vsoto, kar poudarja tudi sam. Če je tožnik oziroma njegov pooblaščenec k pogodbi pristopil, ne da bi se s splošnimi pogoji dejansko seznanil, čeprav je to možnost imel, pa mora sam nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025422
ZFPPIPP člen 271, 278. OZ člen 14, 39, 39/2, 86, 86/1. ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 177, 177/1.
ničnost - nična pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izpodbijanje pravnih dejanj - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - zastavna pravica na premičninah - nastanek zastavne pravice - prenehanje zastavne pravice - ugotovitev neobstoja zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - neposredno izvršljiv notarski zapis
Nična je lahko pogodba, ali kakšen drug pravni posel, nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen.