vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravni naslov za posest - bolj verjetna pravica
Zgolj dejstvo, da je lahko pritožnik kot lastnik (sosednjega) poslovnega prostora oziroma posameznega dela stavbe št. 42 uporabljal sporne sanitarije še ne pomeni, da je na njih pridobil (so)lastninsko pravico. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1, po katerem je pogoj za priposestvovanje vsaj deset let trajajoča lastniška posest na posameznem delu stavbe, pri čemer se šteje, da je posest lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1). Pritožnik ne zatrjuje pravnega naslova za posest spornih sanitarij, temveč trdi le, da sta bila oba poslovna prostora št. 41 in 42 v osnovi združena kot en del s sanitarijami, kar pa, kot že rečeno, ne drži. Nasprotno pa V.V. lastninsko pravico na spornih sanitarijah izkazuje s pravnim naslovom - kupoprodajno pogodbo z dne 20. 3. 1987 (19. člen ZVEtL-1), zaradi česar sodišče druge stopnje njegovo pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022443
OZ člen 160, 179.. ZDR-1 člen 179.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sodba presenečenja - varne delovne razmere - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnica je spornega dne med nekajminutnim odmorom med delovnim časom zapustila proizvodno halo in stopila ven na podest. Ko je tam stala, se je robni del podesta odlomil, v posledici česar je tožnica padla 30 cm nižje in si hudo poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da prvo tožena stranka v zvezi s podestom ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Tožnica ni soprispevala k nastanku škode. Tudi če bi imela namen sestopiti s podesta na pločnik po krajši poti (sodišče prve stopnje je sicer prepričljivo sledilo tožnici, da tega namena ni imela), ne da bi pri tem uporabila stopnice, ji s tem ni mogoče očitati nepazljivega ravnanja, saj se je škodni dogodek zgodil zaradi odloma plošče podesta že pri stanju tožnice na podestu in ne pri sestopanju s podesta. Pa tudi, če bi do odloma plošče prišlo med sestopanjem s podesta na pločnik (ne da bi pri tem uporabila stopnice), ob dejstvu, da je prvo tožena stranka vedela, da delavci na tak način sestopajo s podesta, tega pa ni preprečila, ter ob dejstvu, da takšno sestopanje ne bi pomenilo povečanega tveganja za nastanek poškodb, saj je bila višina sestopa s podesta na pločnik 30 cm, tožnici ne bi bilo mogoče očitati ničesar, kar bi bilo možno ovrednotiti kot njen soprispevek k škodnemu dogodku.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 51, 51/3.. ZDD-1 člen 2, 3, 10, 10/4.. URS člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - detektivska dejavnost - detektiv - delovni spor - nezakonito pridobljen dokaz - pogoji za opravljanje dela
Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, mora prenehati z opravljanjem dejavnosti in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico.
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti s strani nepooblaščene osebe in nadaljnja uporaba rezultata alkotesta za dokazovanje v sodnem sporu štejeta kot zbiranje in obdelava osebnih podatkov tožnika, ki ne temelji na zakonu in pomeni kršitev njegove pravice do zasebnosti po 35. členu URS.
Glede na vse okoliščine primera v tem sporu o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kljub dobrovernosti tožene stranke o zakonitosti detektivskega dela ob predložitvi dokazov veliko močnejši interes izkazuje tožnik z varstvom zasebnosti. Zato po presoji pritožbenega sodišča zapisnika o alkoholiziranosti (enako pa velja za poročilo in vsebino izpovedi upokojenega detektiva) ni dopustno uporabiti v tem sporu in nanj opreti sodne odločitve. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
dodatek za pomoč in postrežbo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - pokojninska dajatev
V konkretnem primeru je ob smiselni uporabi 197. člena ZPIZ-2 potrebno o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih šteti, da je tožena stranka po izteku 60-ih dni od vročitve nezakonitega prvostopenjskega posamičnega upravnega akta zašla v zamudo z izplačilom razlik med dodatkom za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in dosojenim višjim dodatkom za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Za razlike mesečnih zneskov, zapadlih v plačilo do 2. 10. 2017 je dolžna obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od 3. 10. 2017 dalje do plačila, od vseh vnaprej dospevajočih razlik pa od zapadlosti vsakokratne mesečne razlike dodatka v plačilo do plačila.
Tožena stranka je v predsodnem postopku postopala v okviru pooblastila, ki ji je bilo dano za odločanje po diskrecijski pravici. Ob ugotovitvi, da pogoji, da bi se tožniku izjemoma priznala pravica do denarne socialne pomoči niso izpolnjeni, je njegovo zahtevo utemeljeno zavrnila, kot je to pravilno pojasnilo in obrazložilo že sodišče prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe v zvezi s težkimi socialnimi razmerami za rešitev sporne zadeve niso odločilne.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 238.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožnica ni obvestila tožene stranke pred iztekom petdnevne odsotnosti, tj. v času od prejema odločbe imenovane zdravnice oziroma od 7. 1. 2017 do vključno 11. 1. 2017, o razlogih svoje odsotnosti z dela, čeprav bi to mogla in morala storiti, je podan odpovedni razlog za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi, saj po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Rok za vložitev ugovora je pričel teči 28. 11. 2017 in se iztekel 5. 12. 2017, zato je ugovor tožnice, vložen 15. 1. 2018, vložen po preteku 8-dnevnega roka za vložitev ugovora. Sklep sodišča prve stopnje, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo zavrže je tako pravilno.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik si je spornega dne protipravno prilastil 40 litrov goriva-nafte, ki jo je natočil v rezervoar svojega osebnega vozila, pri tem pa ga je zalotila policija. Taka kršitev, kot jo je storil tožnik, je resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), ob ugotovitvi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plače
Delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba.
Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
Glede na tožbene navedbe (da je bil tožnik v spornem času vključen v organiziran delovni proces in je nepretrgano opravljal delo; da je prejel plačilo za delo...) je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi v spornem času in da ga je tožena stranka dolžna za to obdobje prijaviti v socialna zavarovanja in mu urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci.
univerzalni pravni naslednik družbe - stečajni postopek - pobot najemnine
Tožena stranka je na podlagi prodajne pogodbe o nakupu poslovne celote postala univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika pri opravljanju dejavnosti nasada drevesnic, nanjo pa na podlagi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ ter drugega odstavka 4. člena Zakupne pogodbe (priloga A3) ni prešla pravica do pobota kupnine za odplačno pridobljena zemljišča z zakupnino za ta zemljišča.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 24. 5. 2011 na skupni seji sveta delavcev, sindikatov družb, predstavnikov družb ter regijskih vodij sprejela sklep o znižanju plač zaposlenih, pri čemer je bil odstotek znižanja premo sorazmeren z višino plače in je veljal za vse zaposlene, katerih plača ne dosega oziroma presega 800,00 EUR bruto. Na podlagi tega sklepa je tožena stranka tožnici brez njenega pisnega soglasja v vtoževanem obdobju mesečno izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožena stranka za uveljavitev navedenega ukrepa ni sklenila nobenega sporazuma ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi predvidel znižanje tožničinega plačila za delo v spornem obdobju in je v obračunu tožničine plače ta ukrep realizirala pod postavko "... - poslovni ukrep". Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo znižanje tožničine plače v spornem obdobju nezakonito.
božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.
Tožena stranka z sporno odredbo tožnici ni odredila dodatnih delovnih nalog, ki ne sodijo med dela in naloge njenega delovnega mesta in zato tožnica ni upravičena do štirih dodatnih plačnih razredov iz razloga večopravilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00022732
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 163, 163/7.. ZPP člen 163, 163/7.
odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena ZST-1 za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili.
Tožnica je s plačilom izpolnila obveznost plačila stroškov postopka, toženec je izpolnitev prejel po še nepravnomočni odločbi sodišča, ki pa je že bila izvršljiva zaradi nesuspenzivnega učinka pritožbe (rednega pravnega sredstva), toženec pa je izpolnitev v izogib izvršbi zahteval od tožnice pred pravnomočnostjo. Z odločbo pritožbenega sodišča pa je bila tožnica razbremenjena obveznosti plačila stroškov postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre za tipičen primer neupravičene obogatitve na strani toženca po tretjem odstavku 190. člena OZ, zato je toženec neupravičeno obogaten in je prejeti znesek dolžan vrniti.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je v zadevi bistveno le, ali je družba E. d. o. o. po posredovanju toženca z družbama C d. d., in B. d. o. o., sklenila pogodbo, pri čemer je vsebina posla povezana s telekomunikacijami, torej, ali gre za pogodbo, ki bi jo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja toženca, sklenili navedeni družbi s tožečo stranko. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje ni v celoti pravilno, saj je odločilno, ali družba E. d. o. o. opravlja telekomunikacijske dejavnosti, in ne dejavnosti, povezane s telekomunikacijami. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da je toženec posredoval pri sklenitvi pogodbe, ki pomeni kršitev konkurenčne prepovedi. Če družba E. d. o. o. opravlja le finančno administrativne storitve, ki so povezane z opravljanjem telekomunikacijske dejavnosti C. d. d., ter mu iz tega naslova B. d. o. o. preko E. d. o. o. izstavlja račune za gostovanje v omrežju, ni mogoče šteti, da E. d. o. o. opravlja konkurenčno dejavnost tožeči stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00025835
KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 75/5, 87, 87/2.. ZKP-UPB8 člen 285.c, 285.c/1, 450,b, 450.b/2.
sporazum o priznanju krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - rok za plačilo
Obtoženca M. in D. M. trdita, da sporazuma o priznanju krivde ne bi podpisala, če bi vedela, da jim bo naložena v plačilo tako visoka premoženjska korist. S tem smiselno zatrjujeta, da nista razumela narave in predvsem posledic sklenjenega sporazuma o priznanju krivde. Takim navedbam pritožbeno sodišče ne more slediti saj so v nasprotju s spisovnimi podatki. Ti izkazujejo, da je že obtožnica vsebovala predlog, da se obtožencema odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem in sicer v višini 57.640,00 EUR.