ZDR-1 člen 36, 36/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 238.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožnica ni obvestila tožene stranke pred iztekom petdnevne odsotnosti, tj. v času od prejema odločbe imenovane zdravnice oziroma od 7. 1. 2017 do vključno 11. 1. 2017, o razlogih svoje odsotnosti z dela, čeprav bi to mogla in morala storiti, je podan odpovedni razlog za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi, saj po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je šlo pri tatovih, ki so ukradli uri, za profesionalne tatove, odločilno je, da sta bili obe tatvini objektivno gledano (video posnetka) zelo spretno izpeljani, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavzelo stališče, da je toženka ravnala z ustrezno skrbnostjo in za nastanek škode tožeče stranke ni odgovorna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00025835
KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 75/5, 87, 87/2.. ZKP-UPB8 člen 285.c, 285.c/1, 450,b, 450.b/2.
sporazum o priznanju krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - rok za plačilo
Obtoženca M. in D. M. trdita, da sporazuma o priznanju krivde ne bi podpisala, če bi vedela, da jim bo naložena v plačilo tako visoka premoženjska korist. S tem smiselno zatrjujeta, da nista razumela narave in predvsem posledic sklenjenega sporazuma o priznanju krivde. Takim navedbam pritožbeno sodišče ne more slediti saj so v nasprotju s spisovnimi podatki. Ti izkazujejo, da je že obtožnica vsebovala predlog, da se obtožencema odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem in sicer v višini 57.640,00 EUR.
V obravnavanem primeru ne gre za izločitev dokazov na podlagi določbe 83. člena ZKP, pač pa za izločitev dokazov na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP. Po tej določbi se sme sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi dokazov, izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00022732
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 163, 163/7.. ZPP člen 163, 163/7.
odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena ZST-1 za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili.
Hudo malomarno je tisto ravnanje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka. Uporabiti je treba kriterij skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca, pri presoji skrbnosti pa je treba upoštevati okoliščine, v katerih je do ravnanja prišlo.
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik si je spornega dne protipravno prilastil 40 litrov goriva-nafte, ki jo je natočil v rezervoar svojega osebnega vozila, pri tem pa ga je zalotila policija. Taka kršitev, kot jo je storil tožnik, je resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), ob ugotovitvi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Invalidnost je po ZPIZ-2 podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pri tem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno uposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Tožena stranka je v predsodnem postopku postopala v okviru pooblastila, ki ji je bilo dano za odločanje po diskrecijski pravici. Ob ugotovitvi, da pogoji, da bi se tožniku izjemoma priznala pravica do denarne socialne pomoči niso izpolnjeni, je njegovo zahtevo utemeljeno zavrnila, kot je to pravilno pojasnilo in obrazložilo že sodišče prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe v zvezi s težkimi socialnimi razmerami za rešitev sporne zadeve niso odločilne.
plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plače
Delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba.
Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
Tožnik je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - diskriminacija - neizrabljen letni dopust
Tožnica je bila dolžna pripraviti poročilo kot vodja finančno računovodske službe in gre za delovne dolžnosti tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi.
Glede mobinga in diskriminacije je bilo ugotovljeno, da direktorica tožnice ni obravnavala drugače kot ostale zaposlene, prav tako ni šlo za mobing v kolikor se je od tožnice zahtevalo opravljanje njenega dela.
božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 24. 5. 2011 na skupni seji sveta delavcev, sindikatov družb, predstavnikov družb ter regijskih vodij sprejela sklep o znižanju plač zaposlenih, pri čemer je bil odstotek znižanja premo sorazmeren z višino plače in je veljal za vse zaposlene, katerih plača ne dosega oziroma presega 800,00 EUR bruto. Na podlagi tega sklepa je tožena stranka tožnici brez njenega pisnega soglasja v vtoževanem obdobju mesečno izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožena stranka za uveljavitev navedenega ukrepa ni sklenila nobenega sporazuma ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi predvidel znižanje tožničinega plačila za delo v spornem obdobju in je v obračunu tožničine plače ta ukrep realizirala pod postavko "... - poslovni ukrep". Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo znižanje tožničine plače v spornem obdobju nezakonito.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je v zadevi bistveno le, ali je družba E. d. o. o. po posredovanju toženca z družbama C d. d., in B. d. o. o., sklenila pogodbo, pri čemer je vsebina posla povezana s telekomunikacijami, torej, ali gre za pogodbo, ki bi jo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja toženca, sklenili navedeni družbi s tožečo stranko. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje ni v celoti pravilno, saj je odločilno, ali družba E. d. o. o. opravlja telekomunikacijske dejavnosti, in ne dejavnosti, povezane s telekomunikacijami. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da je toženec posredoval pri sklenitvi pogodbe, ki pomeni kršitev konkurenčne prepovedi. Če družba E. d. o. o. opravlja le finančno administrativne storitve, ki so povezane z opravljanjem telekomunikacijske dejavnosti C. d. d., ter mu iz tega naslova B. d. o. o. preko E. d. o. o. izstavlja račune za gostovanje v omrežju, ni mogoče šteti, da E. d. o. o. opravlja konkurenčno dejavnost tožeči stranki.
ZDR-1 člen 6, 34, 34/1, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVOP-1 člen 5, 6, 13, 16.. ZPacP člen 5, 44.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - varstvo osebnih podatkov - zdravstveni delavec
Tožnik je, s tem ko je v koš za smeti odvrgel razporede za dva dni, na katerih so bili občutljivi osebni podatki pacientov, kršil določbo 9. člena Pravilnika o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov, ki je bil objavljen na oglasni deski, kljub temu, da je bil na pogodbeno dolžnost varovanja osebnih podatkov pacientov še posebej opozorjen z opozorilom. Ker teh navodil in opozorila ni upošteval, je ravnal malomarno in s tem znova storil kršitev po prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
Tožnica je s plačilom izpolnila obveznost plačila stroškov postopka, toženec je izpolnitev prejel po še nepravnomočni odločbi sodišča, ki pa je že bila izvršljiva zaradi nesuspenzivnega učinka pritožbe (rednega pravnega sredstva), toženec pa je izpolnitev v izogib izvršbi zahteval od tožnice pred pravnomočnostjo. Z odločbo pritožbenega sodišča pa je bila tožnica razbremenjena obveznosti plačila stroškov postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre za tipičen primer neupravičene obogatitve na strani toženca po tretjem odstavku 190. člena OZ, zato je toženec neupravičeno obogaten in je prejeti znesek dolžan vrniti.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.