NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/2, 365, 365-3.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - odškodnina - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - okoliščine konkretnega primera - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine primera so tisto merilo, ki sodišču narekuje izbor ustrezne metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov.
Vsak dajatveni zahtevek ima svojo podlago oziroma temelj, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
KZ-1 člen 241, 241/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo
Seznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
ZPIZ-2 člen 183, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149, 454.
invalidnina za telesno okvaro - neprava obnova postopka
Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje goljufije
V nasprotju z zmotnim prepričanjem pritožbe, da negativna ocena sodišča prve stopnje temelji izključno na dejstvu večkratnih obsodb, pa je prvostopno sodišče pri svoji presoji pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je obsojencu v obravnavani zadevi že poklonilo zaupanje in mu izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, pri tem pa rok za izpolnitev posebnega pogoja kar dvakrat podaljšalo, vendar to pri obsojencu ni doseglo namena kaznovanja, saj mu je bila kasneje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojna obsodba preklicana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021832
OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 283. ZPP člen 312.
krivdna odškodninska odgovornost - kolesarska nesreča - odgovornost kolesarja - prispevek k nastanku škodnega dogodka - prispevek k nastanku škode - alkoholiziranost kolesarja - nočna vožnja z neosvetljenim kolesom - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem - tuja nega in pomoč - nadomestna izpolnitev - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa
Glede na jasno mnenje izvedenca travmatologa ne more biti nobenega dvoma, da je k nastali škodi odločilno prispevala tudi tožnikova alkoholiziranost. Ta nikakor ni bila neznatna, kot poskuša prikazati pritožba. Tožnikovo prepričanje, da je bil kljub temu sposoben za varno vožnjo, ne more biti odločilno. Dejstvo je, da se tožnik na trčenje ni ustrezno odzval in je zato nekontrolirano padel. Odveč je pritožbeno razlogovanje o tem, kako naj bi potekal padec vinjenega kolesarja s kolesa. Bistveno je, da je toženec, čeprav je nanj delovala enako močna sila trka, po padcu, za razliko od tožnika, utrpel le neznatno poškodbo (udarnino).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na toženčevih nepremičninah. Tožnik je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil toženec, ne more pa od toženca namesto denarne odškodnine zahtevati njegovih nepremičnin. Takšna zahteva nima opore v materialnem pravu, saj tožnik ne navaja, da se je s tožencem sporazumel za nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).
ZZVZZ člen 44c.. ZUP člen 7.. ZPP člen 180, 180/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da mora tožena stranka pri vodenju upravnega postopka postopati do določbi 7. člena ZUP, kjer je urejeno varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabijo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Bistvena je torej zahteva stranke, katero materialno določbo je potrebno v tem primeru uporabiti, pa je ob upoštevanju 7. člena ZUP stvar tožene stranke. Tudi sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je mogoče tožniku priznati pravico do višjega zneska na podlagi 44.c člena ZZVZZ, čeprav tudi za sodišče velja, da ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicuje tožnik (tretji odstavek 180. člena ZPP).
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - potrebni stroški
Skladno z 158. členom ZPP gredo pri umiku tožbe tožeči stranki stroški pod dvema pogojema: (1) da je tožbo umaknila takoj, (2) ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravočasni umik tožbe po izpolnitvi zahtevka je pravni standard, katerega je treba ugotoviti in obrazložiti v vsakem primeru posebej. Če tožeča stranka temu pravnemu standardu ni sledila in tožbe ni umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, je prišla v zamudo. Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe, in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019899
ZPP člen 212, 285. OZ člen 633.
pogodba o delu - nekvalitetno izvedena dela - količinski manjko - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
Glede vprašanja kdaj gre za spremembo vrste periodičnega dohodka je svoje stališče zavzelo tudi že pritožbeno sodišče. Poudarilo je, da se skladno s 15. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, se izjemoma periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). V 13. členu ZUPJS je v 2. točki določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. V drugem odstavku 13. člena ZUPJS pa je določeno, da se za periodične dohodke štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih, v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Pritožbeno sodišče je opozorilo tudi na stališča Vrhovnega sodišča RS zavzeto v sodbi opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016 in sicer, da za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali izgubijo periodični dohodek, ali pa se ta bistveno zmanjša, ni razumnega razloga. V obeh primerih se namreč materialni položaj upravičencev občutno poslabša.
Procesna ravnanja tožilstva (oziroma v tem primeru bolje opustitev procesnih dejanj tožilstva) in nadalje predvsem procesna dejanja sodišča je treba presojati kot celoto tudi z vidika spoštovanja temeljnega načela kazenskega postopka, to je načela akuzatornosti, ki predstavlja obligatorno procesno predpostavko kazenskega postopka, kršitev tega načela pa posledično pomeni tudi kršitev ustavnih pravic obdolžencev, kot utemeljeno navajajo zagovorniki. Tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo nemo iudex sine actore, kot izhodišče oziroma procesna predpostavka, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, je uzakonjeno v prvem odstavku 19. člena ZKP. Izhaja iz pravice do poštenega postopka, zagotovljene z ustavnim načelom pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave in enakega varstva pravic oziroma zahteve po enakosti orožij iz 22. člena Ustave, pomeni pa tudi jamstvo nepristranskosti sodišča iz 23. člena Ustave.
ZKP člen 371, 371/1-7, 372, 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kršitev kazenskega zakona je namreč podana tedaj, ko sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno, le kazenski zakon uporabi napačno, oziroma ga ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021528
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 180, 180/3. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost - obstoj trajnejše življenjske skupnosti - skupno bivanje - pomoč družinskega člana - soprispevek oškodovanca - pritožbene novote
Tožnik je nedvomno dokazal, da je zaradi bolezni za brata skrbel in mu izdatno pomagal, vendar je pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek o trajnejši življenjski skupnosti med bratoma, dejstvo, da tudi po njegovi bolezni nista bivala v eni življenjski skupnosti, pač pa tožnik s svojo družino, pokojni brat pa je bival sam. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi bratove smrti.
Tožnik je sam v večjem deležu kot voznik osebnega vozila prispeval k nezgodi (60 %), saj je povzročil nevarno prometno situacijo in huje kršil cestno-prometne predpise s tem, ko je hodil ponoči, izven naselja, po desni strani vozišča (0,9 m od roba) regionalne ceste, pri tem pa je bil oblečen v temna oblačila in ni uporabljal odsevnih teles. Zavarovanec toženke je sicer vozil pravilno, z nižjo hitrostjo od dovoljene, a objektivne odgovornosti tožene stranke ni mogoče v celoti izključiti že zato, ker prisotnost pešca na vozišču, čeprav izven naselja in ponoči, ne more biti v celoti nepričakovana in objektivno nepredvidljiva.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. OZ člen 416, 416/2. ZPSPP člen 27, 27/2, 29, 29/2.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - izpraznitev nepremičnin - aktivna legitimacija - zavod - upravljanje nepremičnega premoženja države
Zavod, ki je upravljavec nepremičnega premoženja, je aktivno legitimiran tudi za vložitev tožbe za izpraznitev poslovnega prostora in njegovo izročitev v posest.
odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - soprispevek oškodovanca - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu), ni opravičilo za telesno obračunavanje.
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju trditvene podlage tožnika in njegove izpovedbe pravilno ocenilo, da je šlo pri tožniku za kratkotrajno prizadetost (v trenutku izreka spornih besed), ki ni porušila njegovega psihičnega ravnovesja.