Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020557
OZ člen 174, 179, 182, 299, 943. URS člen 14, 22. ZZVZZ člen 40. ZPP člen 214, 216. ZDR-1 člen 126, 126/2, 127, 127/2. ZDoh-2 člen 27.
odškodnina - padec na mokrih stopnicah - temelj odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - hud primer po Fischerjevi lestvici - primarni in sekundarni strah - premoženjska škoda - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - stroški prevoza - strošek kilometrine - tuja pomoč - povprečni oškodovanec - urna postavka - izgubljeni zaslužek - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnovna plača - dodatki k plači - odbitna franšiza
Ker tožnik po spornih stopnicah pred škodnim dogodkom v dežju ni hodil in zato tudi ni vedel, da streha oziroma loputa na strehi pušča, zaradi barve stopnic pa mokrota ni bila opazna, je upravičeno pričakoval, da so stopnice suhe in kljub obrabljenosti protizdrsnih trakov nedrseče. V takšnih okoliščinah pa mu tega, da se ob hoji ni oprijel ograje, ni mogoče šteti v breme oziroma kot opustitev potrebne skrbnosti.
Zavarovalnica se ne more izogniti plačilu nastale premoženjske škode zgolj s sklicevanjem na 40. člen ZZVZZ, ki sicer ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnik je upravičen zahtevati prevozne stroške od toženke, ker gre za pravno priznano škodo, ki jo obsega zavarovalno kritje.
Izvedenec je potrebo po tuji pomoči objektiviziral z oceno, ki temelji na povprečnem poškodovancu z istimi poškodbami, zato tožnik z zavzemanjem, da je rabil več pomoči, ne more uspeti.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroškov prevoza in prehrane, ki so vezani na dejansko prisotnost na delovnem mestu, tožnik ne more uveljavljati v okviru škode iz naslova izgubljenega zaslužka v času bolniškega staleža. Zmotno pa je takšno stališče sodišča v zvezi z dodatki k plači (za delo v nedeljo, nočno delo, izmensko delo itd.), ki so del plače oziroma skupaj z osnovno plačo sestavljajo osnovo, od katere se plačujejo prispevki in davčni odtegljaji. Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega zneska, ki bi ga prejemal tožnik, če bi delal, se zato ti dodatki upoštevajo.
izjava o odpovedi dediščini - izjava, dana v zmoti - zahtevek na razveljavitev - prekluzivni rok
Dedič svoje dedne izjave ne more preklicati ali spremeniti zgolj z enostransko izjavo, ki jo poda zapuščinskemu sodišču. Pod pogoji iz 138. člena ZD lahko dedič zahteva razveljavitev svoje izjave o odpovedi dediščini (ta izjava je enostranski pravni posel), pri čemer mora svoj zahtevek uveljavljati s tožbo v pravdi.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec pred smrtjo preživljal, so eksplicitno določeni le kot upravičenci do družinske pokojnine v 1. odstavku 55. člena ZPIZ-2. V 3. alineji 1. odstavka 53. člena ZPIZ-2 pa pastorki niti druge osebe iz 1. odstavka 55. člena ZPIZ-2 niso vključene med osebe, v razmerju do katerih bi lahko vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine. Stališče sodišča prve stopnje, da je vdovi mogoče priznati vdovsko pokojnino po otroku, ki ni njen otrok, temveč pastorek, torej otrok pokojnega moža, četudi ima do njega dolžnost preživljanja, je zmotno in zato ni sprejemljivo.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost prodajalca - padec v trgovini - skrbnost dobrega gospodarja - vzrok padca in zdrsa - čiščenje - dolžno ravnanje - primeren način prodaje
Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
invalidnost - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izvedenskim mnenjem in dodatnim zaslišanjem člana izvedenskega organa razčistilo bistveno vprašanje, kdaj je bilo glede na definicijo invalidnosti določeno v 63. členu ZPIZ-2 pri tožniku podano takšno dokončno zdravstveno stanje, ki ga ni bilo mogoče odpraviti niti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in ugotovljen funkcionalni status, ki je za oceno invalidnosti in torej tudi datum njenega nastanka predvsem pomemben, ta pa pri tožniku pred podano oceno na invalidski komisiji I. stopnje, ko je bil tožnik tudi pregledan, ni bil ugotovljen, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje utemeljeno v celoti sprejelo.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 119, 421, 425, 426.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Tožnica ob smrti pokojnega zavarovanca ni dopolnila 53 let, da bi lahko pravico do vdovske pokojnine obdržala trajno, prav tako ni dopolnila 48 let, da bi lahko pridobila tako imenovano čakalno pravico in bi vdovsko pokojnino uveljavila, ko bi dopolnila zahtevanih 53 let. Tožnica je ob smrti pokojnega zavarovanca začela skupaj z otrokom prejemati družinsko pokojnino, ki jo je prejemala do odpada zadnjega družinskega člana, to je do 31. 8. 2009. Na ta dan pa je dopolnila starost 46 let in 7 mesecev, tako da ne izpolnjuje pogoje, določene v 110. členu ZPIZ-1.
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
ZObr člen 45. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11. ZSPJS-UPB13 člen 3, 3/5.
vojak - dodatek za vodenje in poveljevanje - poveljnik
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik vodja svoje skupine in ji je poveljeval, vendar pa do dodatka po 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni bil upravičen, ker ni bil imenovan na poveljniško dolžnost po 45. členu ZObr, pa tudi ne na katero drugo dolžnost iz 11. člena Uredbe.
Ker je izpolnitev obveznosti iz zadnje faze projekta po Ponudbi in Pogodbi predstavljalo posredovanje psd datotek, pred izročitvijo oziroma prejemom teh datotek ni mogoče govoriti o predaji zadnje faze projekta.
Ob dogovorjeni samostojnosti vsake faze se tožena stranka obveznosti za plačilo zadnjih dveh faz projekta ne more razbremeniti s sklicevanjem na napake tožeče stranke v predhodno zaključeni fazi.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je taka možnost podana pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020148
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 299, 299/2, 311, 378, 378/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20-1, 20-3.
pogodba o sofinanciranju - zadržanje denarnih sredstev - pobot - narava roka - fiksen rok - venire contra factum proprium - priznana dejstva - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za narok - drugi načini prenehanja obveznosti - nagrada za postopek
Na podlagi prvega odstavka 214. člena ZPP se neprerekanih (priznanih) dejstev ne dokazuje. Nerelevanten je zato pritožbeni očitek, ali neprerekane navedbe tožeče stranke potrjujejo tudi listine ali ne.
Na naroku z dne 1. 2. 2017 je tožeča stranka toženi stranki zgolj izročila pripravljalno vlogo, sodišče prve stopnje pa je toženi stranki dovolilo, da nanjo odgovori v roku 15 dni in za ta čas preložilo narok. Tožeči stranki zato za ta narok pripada nagrada po tretjem odstavku tarifne številke 20 OT.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - bančna garancija - zadržanje plačila - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - splošni pogoji FIDIC - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih sredstev določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in 2. potrjena končna situacija. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati, saj niso nastopili pogodbeno določeni pogoji za izplačilo zadržanih sredstev (prim. VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018). Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izročitev garancije postranska akcesorna obveznost. Prav nasprotno - izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je bistven pogoj za sprostitev zadržanih sredstev.