ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je taka možnost podana pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje - povečana vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - metoda primerljivih prodaj - stroškovna metoda - adaptacija nepremičine - upoštevanje napotkov višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno dokazovanje z izvedencem - mnenje izvedenca - hitrost in ekonomičnost postopka - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Stroškovna metoda vrednotenja vlaganj odraža vrnitveni princip neupravičene obogatitve in ne zakonsko uveljavljenega obogatitvenega principa.
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Tudi v novi odločbi lahko vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, mora pa ugotoviti vsa tista dejstva, ki so po presoji pritožbenega sodišča odločilna, in s tem omogočiti morebitno spremembo sodbe v pritožbenem postopku.
Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, ki bo lahko hitreje in enostavneje odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost, kajti dokazovanje z izvedencem je praviloma zahtevnejše (po vsebini in trajanju) od zaslišanja strank in prič ali branja dokaznih listin.
ZObr člen 45. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11. ZSPJS-UPB13 člen 3, 3/5.
vojak - dodatek za vodenje in poveljevanje - poveljnik
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik vodja svoje skupine in ji je poveljeval, vendar pa do dodatka po 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni bil upravičen, ker ni bil imenovan na poveljniško dolžnost po 45. členu ZObr, pa tudi ne na katero drugo dolžnost iz 11. člena Uredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019899
ZPP člen 212, 285. OZ člen 633.
pogodba o delu - nekvalitetno izvedena dela - količinski manjko - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vrednost darila - vrnitev daril v zapuščino - vračunanje daril - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - višina nujnega deleža - vmesni ugotovitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pravni interes - napotitev na pravdo
Trditveno in dokazno breme, da je res prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je bilo na tožniku, zato ne zadostujejo navedbe o vrednosti zapuščinskega premoženja ter navedbe in dokazi o darilih in njihovi vrednosti, danih drugemu in tretjemu tožencu, pač pa bi moral tožnik navesti tudi vrednost ostalih zatrjevanih daril, ki so bila dana vsem štirim otrokom oziroma posameznemu od njih.
Pri motenjskih sporih je pasivno legitimiran tisti, ki moti zadnjo posest tožnika (motilec) ali naročnik motenja. Med njima namreč obstaja zveza s samim aktom motenja. Zgolj prenos lastništva na nepremičnini, na kateri je motilec izvršil dejanje motenja, še ne pomeni, da je novi lastnik tudi pasivno legitimiran za motenje posesti oziroma da je pravni naslednik motilca. Novi lastnik namreč sam po sebi še ni tisti, ki je odvzel posest oziroma tisti, ki bi bil povezan z odvzemom posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028397
ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - spremembe valutnih tečajev - pojasnilna dolžnost banke - pogodbeni pogoji - jezikovna nejasnost določil - nepošteni pogodbeni pogoji - vračilo kredita - dokaz z zaslišanjem prič - pravica do izjave - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dobra vera - slaba vera banke - pravni interes - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sklenitvena pogodbena faza - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predmet pogodbe - povprečni potrošnik - neizvedba dokaza - nepoštenost predmeta pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti
Pogodbeno določilo, da tožnika s podpisom obravnavane pogodbe izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s tveganjem, ki izhaja iz vsake morebitne spremembe tečaja švicarskega franka do evra in lahko vpliva na njuno zmožnost vračanja tega kredita in da to tveganje v celoti prevzemata, ne zadostuje za izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke. Iz te določbe namreč ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali je ta tožnikoma omogočila ovrednotenje prevzetega tveganja. Odločilno ne more biti niti opozorilo notarja, ki je tožnika zgolj na načelni ravni opozoril na obveznosti, ki jih s kreditom prevzemata. Banka se pojasnilne dolžnosti tudi ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo obveznosti iz konkretnega pogodbenega razmerja, ne dajejo niti javno dostopne informacije o tveganjih, ki jih potrošniki prevzemajo s sklenitvijo kreditnih pogodb v tuji valuti. Toženka je tista, ki je dolžna kreditojemalcu razkriti informacije o bančnem produktu, ki so bile znane njej kot strokovnjakinji na bančnem področju, zaradi česar je pravno nepomembno tudi sklicevanje na okoliščino, da je bila tožnikova mati bivša bančna uslužbenka.
Za ugotovitev vsebine danih pojasnil so pravno pomembne predvsem okoliščine sklepanja konkretne kreditne pogodbe. Vendar pa se svetovalec toženke konkretnega primera ni spomnil in je izpovedal, da je svojo pojasnilno dolžnost izpolnil na enak način kot običajno, tožnika pa sta z namenom dokazovanja običajnega obsega danih pojasnil priče predlagala, da toženka predloži seznam kreditojemalcev, ki so v letu 2007 in 2008 kot posamezniki sklenili kreditne pogodbe za stanovanjske kredite v isti poslovalnici kot tožnika in pri istem uslužbencu ter njihovo zaslišanje. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo niti se do njega ni opredelilo, s čimer je bila kršena pravica do izjave tožnikov.
neupravičen pripor - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor)
Odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode praviloma zajema vse škodne posledice na nepremoženjskem področju.
Pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode in posledično pri odmeri višine odškodnine se upošteva trajanje pripora, razmere v priporu, vpliv odvzema prostosti na osebnost oškodovanca, intenzivnost posega v njegovo družinsko in socialno življenje, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na trajanje in intenzivnost duševnih bolečin zaradi posega v osebno svobodo.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - obstoj terjatev - odstop terjatev - stranski intervenient
Tožena stranka je šele na naroku za glavno obravnavo 16. 12. 2015 prvič trdila, da so bile predmet odstopa vse vtoževane terjatve, vendar navedenega ni konkretizirala upoštevaje, da je pred tem trditve o odstopu vtoževanih terjatev podal le stranski intervenient na njeni strani, pri čemer je trdil le, da so bile predmet odstopa zgolj nekatere vtoževane terjatve. Upoštevaje navedene okoliščine je zmoten zaključek sodišča prve stopnje o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena, da vtoževane terjatve niso bile predmet odstopov, na tožečo stranko.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020734
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 198. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - uporabnina - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - pravica uporabe nepremičnine - obstoj posesti - pridobitev lastninske pravice - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Sodba presenečenja bi bila izkazana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene. Tožnica je sama utemeljevala pridobitev lastninske pravice v postopku lastninskega preoblikovanja, na pomen ZLNDL pa je opozorila tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tudi odločalo o obstoju lastninske pravice. Očitek o pomanjkljivem procesnem vodstvu tako ni podan. Sodnikova „pomoč“ ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Pravdni stranki sta odgovorni, da o zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago in dokazno gradivo. Če stranka pri tem ne pokaže potrebne skrbnosti, nosi posledice.
Odsotnost trditev o posesti ob uveljavitvi ZLNDL onemogoča zaključek, da je imela tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe in da je posledično pridobila lastninsko pravico.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZPP člen 339. ZFPPIPP člen 235, 235/3, 236, 239, 239/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Glede na to, da je prišlo pri (prvem) vročanju upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka do napake in da predlog skupaj s pozivom dolžniku ni bil vročen, pritožba utemeljeno opozarja, da je zaradi navedenega podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
nov izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ugotovitve izvedenca
Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.
sporazum o priznanju krivde - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi, v katerih se pritožnik zavzema za znižanje kazni zapora in "oprostitev" odvzema premoženjske koristi, povsem neupoštevne.