kriva ovadba - znaki kaznivega dejanja - oblika krivde - policist - uradna oseba - zloraba uradnega položaja
Kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 stori, kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil.
To kaznivo dejanje mogoče storiti le s krivdno obliko direktnega naklepa, ko se storilec zaveda, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, čeprav ve, da ga ovadena oseba ni storila.
ZPP člen 339. ZFPPIPP člen 235, 235/3, 236, 239, 239/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Glede na to, da je prišlo pri (prvem) vročanju upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka do napake in da predlog skupaj s pozivom dolžniku ni bil vročen, pritožba utemeljeno opozarja, da je zaradi navedenega podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
nov izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ugotovitve izvedenca
Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.
postopek osebnega stečaja - terjatev iz delovnega razmerja - zastavna pravica - bodoče terjatve - sklenitev kreditne pogodbe - ločitvena pravica - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - razpolagalna sposobnost - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev
Zastavna pravica na terjatvah stečajnega dolžnika iz delovnega razmerja, ki so nastale oziroma bodo nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ni nastala, zato tudi ni mogoče ohraniti pravice do zunajsodnega prednostnega poplačila iz navedenih terjatev.
dobava blaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke - neudeležba na naroku
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.
sporazum o priznanju krivde - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi, v katerih se pritožnik zavzema za znižanje kazni zapora in "oprostitev" odvzema premoženjske koristi, povsem neupoštevne.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat
Tožnik je torej pri oblikovanju tožbenega zahtevka spregledal 8. člen ZEN, ki ureja evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določa obveznost, da mora biti pravnomočni sodni odločbi obvezno priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek nesklepčen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti, ne pa zavreči.
Že sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da prihaja uporaba določbe tretjega odstavka 498. člena ZKP v poštev le pri obligatornem odvzemu predmetov, čeprav v nadaljevanju meni, da bi po jezikovni razlagi bilo moč odvzeti tudi tiste predmete, katerih odvzem je zgolj fakultativen. Vendar pa ima tudi po oceni pritožbenega sodišča vendar prednost teleološka razlaga, katero zastopa tudi kazensko procesna teorija, na katero opozarja že pritožba.
Nenazadnje pa se sodišča v številnih tovrstnih zadevah, ki se trenutno obravnavajo na območju pritožbenega sodišča, za odvzem mobilnih aparatov, kljub temu, da so bili uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja, sploh ne odločajo. Zato izpodbijana odločitev tudi odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - dopustne pritožbene novote - dohodek družine - enkratna denarna pomoč - posojilo - zavarovalnina
Ker vloge, ki se nanašajo na taksno oprostitev, vlaga zakonita zastopnica tožnikov sama (ne po pooblaščenki) in ker odločitev o taksni oprostitvi lahko vpliva na z Ustavo zagotovljeno možnost dostopa mld. tožnikov do sodišča, je višje sodišče navedbe pritožnice, čeprav jih je prvič podala šele v pritožbi, upoštevalo kot pravočasne.
Vračilo danega posojila in izplačila iz police življenjskega zavarovanja so sredstva, ki sodijo med dohodke družine.
pritožba, ki se obravnava kot revizija - nedovoljena revizija
Zoper sklep višjega sodišča o potrditvi sklepa prvostopnega sodišča o ustavitvi nepravdnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim okrajnem sodišču po pravilih pravdnega postopka, ni dopustna revizija.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020651
OZ člen 111, 111/5, 190, 470, 471, 482, 484. ZVPot člen 21b, 21č. ZPP člen 212.
garancija za brezhibno delovanje - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - dogovorjene lastnosti stvari - razveza pogodbe - odprava napak - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - oblikovalni tožbeni zahtevek - razdrtje pogodbe - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je pravilno uporabila zakonske možnosti iz naslova garancije za brezhibno delovanje, ko je najprej zahtevala odpravo napak v določenem roku, nato pa je, ker tožena stranka vseh napak v tem roku ni odpravila, od pogodbe 25. 8. 2010 s pisno izjavo dano toženi stranki odstopila. S tem je bila kupoprodajna pogodba za nakup tiskalnika razvezana. Zato tožeča stranka po zakonu nima pravice zahtevati z oblikovalnim zahtevkom še sodne razveze pogodbe. V tem delu je zato tožba nesklepčna, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna, pritožba pa neutemeljena.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka tiskalnik prevzela na odpravo napak, je trditveno in dokazno breme, da je napake odpravila oziroma, da je kupljeni tiskalnik 24. 8. 2010 deloval brezhibno, na strani tožene stranke, ki je napake odpravljala.
ZZK-1 člen 21, 30, 30/1, 42, 140, 140/1, 140/1-4.. SPZ člen 226, 241, 241/1.
neprava stvarna služnost - prenehanje pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa - predložitev listine
Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/6, 12, 12/1. ZPP člen 212. ZBPP člen 38, 38/2.
oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - prejemnik brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - predložitev sodnih odločb - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Ob odločanju o predlogu sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno z dejstvom, da je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ob ostalih ugotovljenih okoliščinah (da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 933,45 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, da je solastnik več nepremičnin v skupni vrednosti 70.103,00 EUR), je pravilno odločilo, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Pomen določbe iz 3. odstavka 33. člena ZZK-1, da morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom, je v jamstvu, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem pa tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Zaradi nedeljskega delovnega časa nasprotne udeleženke, četudi se ta konča ob 15.00 uri, kot trdi pritožba, pa bi bilo za nasprotno udeleženko prenaporno po končanem delu v nedeljo prevoziti še razdaljo 100 km do predlagateljevega doma in nazaj, to bi bila zanjo prevelika fizična in psihična obremenitev, posledično pa bi bilo lahko ogroženo tudi otrokovo zdravje ali celo življenje, kar vsekakor ni v korist mld. U.
Ob upoštevanju še dejstev, da je predlagatelj predlagal razširitev, oziroma povečanje s sodno poravnavo že določenih stikov, da predlagatelj zaposlitve nima in je tudi ne išče, kar nedvomno potrjuje tudi pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj nima finančnih težav in da ima na razpolago očetov avtomobil, nasprotna udeleženka pa bi si morala za prevoz mld. U. avtomobil izposoditi, ob upoštevanju še dejstva, da je s sklepom sodišča prve stopnje dovoljeno, da lahko predlagateljevo breme vožnje na stike in s stikov opravijo njegovi ožji družinski člani, pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ko je celotno breme voženj v zvezi z izvrševanjem stikov naložilo predlagatelju. Vožnje mld. U. z očetom niso in ne morejo biti v nasprotju z njeno največjo koristjo, saj ne pomenijo osiromašenja stika, kar je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje.
Ker nasprotna udeleženka preživlja sebe in mld. U. z delom v delovnem času, na katerega nima vpliva, predlagatelju pa se za zagotavljanje lastnega preživljanja in pomoči pri preživljanju mld. U. ter še mladoletnega otroka iz nove partnerske zveze očitno ni potrebno zaposliti, zgolj enakomerna porazdelitev prevozov pri izvrševanju stikov ne more zagotavljati enakopravnosti in enakovrednosti med njima. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine dopuščajo odstop od pritožbeno izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 558/2005.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023289
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije vsebuje vse zakonske znake, dovolj je torej konkretiziran tudi zakonski znak preslepitve.