vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Oba sodna izvedenca za varstvo pri delu sta skladno ugotovila, da prva toženka ni kršila varstvenih predpisov in da tožnik ni ravnal v skladu s pravili varnega dela, ko je jeklenico preizkušal v bližini daljnovoda. Tožnik je brez seznanitve nadrejenega delavca odstopil od ustaljene prakse (glede lokacije dela) zato, da bi delo lažje in čim prej opravil. Pritrditi je potrebno pritožbama toženk, da prva toženka kot delodajalec ni dolžna pričakovati nerazumnih kršitev varnostnih predpisov niti ni dolžna zagotoviti varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi takšna ravnanja preprečila. Ravnanje tožnika je bilo nepričakovano in nerazumno, saj se preizkus delovanja končnega stikala na vitlu ni nikoli izvajal na lokaciji, ki jo je izbral tožnik. Zato prvi toženki, ki je izdala pisna navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni bilo mogoče nalagati dodatnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Pravno relevanten vzrok za nastanek škode tako leži izključno v tožnikovem dejanju, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost toženk izključena.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Po ustaljeni sodni praksi je pravica tožnika, da si izbere kateregakoli odvetnika, vendar pri tem sodišče ne priznava stroškov izven okrožja sedeža sodišča, saj ne gre za potrebne stroške postopka skladno z določili 155. člena ZPP.
ZIZ člen 38, 102, 102/1, 102/1-1, 137, 138, 138/1, 147. ZPlaP člen 3, 3-4, 12, 12/1. ZPlaSSIED člen 4, 4-18, 188, 188/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - blokada sredstev na računu - kritje na transakcijskem računu - denarno dobroimetje na računu - limit - izvršba na denarno terjatev dolžnika kot fizične osebe - izvršba na sredstva na računu samostojnega podjetnika - stroški
Ob dovoljeni izvršbi na vsa denarna sredstva dolžnika pri OPP ta zajema tako dobroimetje na računu kot tudi odobreno prekoračitev pozitivnega stanja oziroma limit.
Denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko je bila zahtevana izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo, je dovoljena izvršba tudi na njegov poslovni račun.
Dolžnik napačno razume, da mora imeti ves mesec na razpolago znesek v okviru omejitve iz 102. člena ZIZ. Ves mesec ga mora imeti na razpolago le ob predpostavki, da ga ne porabi, ko pa ga izčrpa, ga izčrpa. To ne pomeni, da lahko dolžnik črpa denarna sredstva na računu in mu mora tudi na koncu meseca ostati še vedno zajamčeni znesek po 102. členu ZIZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/5.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - odvetniški stroški - nagrada in stroški odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovna uspešnost - individualni odpust - uporaba kriterijev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. V takem primeru delodajalec legitimno svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi), odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020365
KZ-1 člen 74, 74/1, 230, 230/1. ZKP člen 105, 150/2, 371, 371/1, 371/1-10, 371/1-11, 378, 385, 445, 445/1. ZKP člen 371/1-9, 372, 372/3. URS člen 31. ZKP člen 372/1. ZKP člen 397, 397/4.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - ponovljeni postopek - sprememba obtožnega predloga - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - isti historični dogodek - kazenska sankcija - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi - neskladje s podatki spisa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožnega predloga - sprememba opisa dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - postopek o prekršku - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dejansko stanje - znižanje denarne kazni
Prepoved reformatio in peius se ne nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, zato kršitev, ki jo uveljavlja zagovornik, glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku v novem sojenju, ni podana, čeprav je do razveljavitve prvotne sodbe prišlo na podlagi pritožbe, vložene v obdolženčevo korist.
zastaranje - zastaralni rok - regresni zahtevek zavarovalnice - avtocesta - nepričakovana ovira stoječe vozilo na cestišču - nepričakovana ovira
Stališče sodišča prve stopnje, da ustavljeno vozilo na avtocesti, še posebej na prehitevalnem pasu, predstavlja nepričakovano oviro in razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi lahko voznik J. Z. zaključil prehitevanje in nadaljeval vožnjo na prehitevalnem pasu avtoceste, če tam ne bi stalo V. vozilo in osebe ob vozilu in se vanje ne bi mogel zaleteti, če teh tam ne bi bilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča preširoko in zgrešeno. Ni šlo za navadno ustavljeno vozilo na avtocesti, temveč kot posledica prometne nesreče. Da prometna nesreča na avtocesti v danih prometnih razmerah ne pomeni nepričakovano oviro ob dejstvu, da so avtoceste izredno obremenjene, promet pa gost in da redno prihaja do vedno več prometnih nesreč in da na delu ceste, kjer je prišlo do škodnega dogodka, praktično dnevno prihaja do razno raznih zastojev zaradi prometnih nesreč. Tožena stranka utemeljeno navaja, da se od vsakega posameznika pričakuje, da vozi previdno, pozorno, da je pozoren na promet, na dogajanje na cesti pred sabo, na dogajanje za sabo, da je promet živi organizem in vsak udeleženec je dolžan nastalo prometno situacijo spremljati.
Povračilni oziroma regresni zahtevek zavarovalnice zastara v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, ta zastara v času, ki na splošno velja za terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb, to je v treh letih.
stroški za prehrano - regres za letni dopust - ustna pogodba o zaposlitvi - notarski zapis - delo zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila med strankama postopka sklenjena pogodba o zaposlitvi in četudi stranki ne bi sklenili pogodbe v pisni obliki, to po četrtem odstavku 15. člena ZDR ne bi vplivalo na njen obstoj in veljavnost. Za pogodbo o zaposlitvi med zakoncema ni pogoj, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, ker gre za delovno in ne za premoženjsko razmerje.
plačilo razlike plače - stimulacija - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odločitev o pravdnih stroških
Tožnica v predmetnem sporu uveljavlja povračilo nastalih stroškov za prevoz na delo in z dela. Tožena stranka je temu zahtevku nasprotovala in zatrjevala, da je tožnica imela na voljo ves čas službeni avto, s katerim bi se lahko brezplačno vozila na delo in z dela, vendar ga ni želela uporabljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v dokaznem postopku ni navajala niti dokazala, da bi tožnico ob sklenitvi delovnega razmerja in kasneje predhodno na kakršnikoli način seznanila z možnostjo uporabe službenega vozila. Organizirani prevoz pri toženi stranki ni bil zagotovljen s tem, da je imela tožena stranka na določeni lokaciji parkiranih več vozil in bi eno od takih tožnica lahko tudi uporabljala. Ni bila dolžnost tožnice, da bi vprašala direktorja, ali ima zanjo na razpolago kakšno vozilo za njen prihod na delo. Organizirani prevoz pa niti ni to, da bi se bila tožnica dolžna pridružiti nekemu sodelavcu, ki se je v službo peljal mimo kraja, kjer je bivala tožnica. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev določb kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - prikriti preiskovalni ukrepi - prisluhi
Dejanje v točki I/1 torej ni opisano tako, da bi vsebovalo vse zakonske znake obdolženki očitanega kaznivega dejanja. Vsled navedenega je pritožbeno sodišče to dejanje izpustilo iz opisa po pritožbenem sodišču tudi sicer drugače pravno opredeljenem kaznivem dejanju obdolženih D.V. in N.M., katerima je obtožba očitala storitev, vsakemu od njiju osem kaznivih dejanj po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 311. člena KZ, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da gre pri vsakem od navedenih obdolžencev za eno kaznivo dejanje glede na to, da se jima očita izvršitvena oblika ukvarjanja, ki pomeni ponavljajočo se načrtovano dejavnost, v okviru katere storilec spravi čez državno mejo eno, praviloma pa širši krog oseb, več kot enkrat, pri čemer lahko tudi enkratno spravljanje drugih čez mejo kaže, da namerava s tem nadaljevati.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jih tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) prerekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne ni nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZSDP člen 50, 50/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - reintegracija - sodna razveza - reparacija - starševsko varstvo - krajši delovni čas
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v obdobju od 20. 12. 2012 do 16. 10. 2016 veljal aneks št. 2 k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2011, po katerem je imela tožnica pravico do dela s krajšim (polovičnim) delovnim časom, 20 ur tedensko, v skladu z ZSDP, zato je štelo, da ji je tožena stranka dolžna za to obdobje priznati delovno razmerje le za krajši delovni čas. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravilen. V posledici ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred izdajo nezakonite odpovedi in zagotoviti delavcu takšen pravni položaj, kot da nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo. Glede na to, da je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oživel tudi aneks št. 2 k tej pogodbi, ki je veljal v času odpovedi, je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje, kot je obstajalo med strankama na podlagi tega aneksa, to pa je delovno razmerje za skrajšani delovni čas, 20 ur tedensko. Pravne podlage za priznanje delovnega razmerja za polni delovni čas ni.
Ob upoštevanju, da je tožnica v posledici nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi upravičena do vzpostavitve premoženjskega stanja, kot da odpovedi ne bi bilo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v okviru reparacije upravičena tudi do dodatka k plači, to je božičnice oziroma dodatka iz naslova poslovne uspešnosti in regresa za letni dopust.
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila z odločbo Bpp odobrena brezplačna pravna pomoč skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv, ki ureja storitve brezplačne pravne pomoči in določa, da je odvetnik upravičen do plačila stroškov v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Tako ne gre za odnos le države do odvetnika, pač pa tudi za odnos stranke do nasprotne stranke. Tako je sodišče pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v sporni višini, pri čemer se znesek nakaže na transakcijski račun sodišča. Tudi odločitev o nakazilu na transakcijski račun sodišča je pravilna, tožnikova pooblaščenka - odvetnica pa bo dobila plačilo za svoje delo na podlagi odločbe Bpp.
Delavcu pripada odpravnina, ki jo določa ZDR-1 v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, odpravnini pa se delavec tudi ne more odpovedati.
Zaradi nedeljskega delovnega časa nasprotne udeleženke, četudi se ta konča ob 15.00 uri, kot trdi pritožba, pa bi bilo za nasprotno udeleženko prenaporno po končanem delu v nedeljo prevoziti še razdaljo 100 km do predlagateljevega doma in nazaj, to bi bila zanjo prevelika fizična in psihična obremenitev, posledično pa bi bilo lahko ogroženo tudi otrokovo zdravje ali celo življenje, kar vsekakor ni v korist mld. U.
Ob upoštevanju še dejstev, da je predlagatelj predlagal razširitev, oziroma povečanje s sodno poravnavo že določenih stikov, da predlagatelj zaposlitve nima in je tudi ne išče, kar nedvomno potrjuje tudi pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj nima finančnih težav in da ima na razpolago očetov avtomobil, nasprotna udeleženka pa bi si morala za prevoz mld. U. avtomobil izposoditi, ob upoštevanju še dejstva, da je s sklepom sodišča prve stopnje dovoljeno, da lahko predlagateljevo breme vožnje na stike in s stikov opravijo njegovi ožji družinski člani, pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ko je celotno breme voženj v zvezi z izvrševanjem stikov naložilo predlagatelju. Vožnje mld. U. z očetom niso in ne morejo biti v nasprotju z njeno največjo koristjo, saj ne pomenijo osiromašenja stika, kar je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje.
Ker nasprotna udeleženka preživlja sebe in mld. U. z delom v delovnem času, na katerega nima vpliva, predlagatelju pa se za zagotavljanje lastnega preživljanja in pomoči pri preživljanju mld. U. ter še mladoletnega otroka iz nove partnerske zveze očitno ni potrebno zaposliti, zgolj enakomerna porazdelitev prevozov pri izvrševanju stikov ne more zagotavljati enakopravnosti in enakovrednosti med njima. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine dopuščajo odstop od pritožbeno izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 558/2005.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023289
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije vsebuje vse zakonske znake, dovolj je torej konkretiziran tudi zakonski znak preslepitve.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.
seznam etažnih lastnikov - kontinuiteta upravljanja - večstanovanjska stavba - dokumentacija - zamenjava upravnika - aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika
Toženka je trenutna upravnica in torej zastopnica etažnih lastnikov, ki jo kljub spremembi upravnika, prejšnjega zastopnika etažnih lastnikov, veže zakonska dolžnost iz drugega odstavka 71. člena SZ-1. Zapleti toženke oziroma zapleti etažnih lastnikov s prejšnjim upravnikom (neopravljena primopredaja in neizročitev dokumentacije) spadajo v njihovo notranje razmerje, ki ne more imeti upoštevnega vpliva na razmerje do tretjih. Ker SZ-1 predvideva tako imenovano kontinuiteto upravljanja, kar je razvidno tudi iz 61. člena SZ-1, po katerem je prejšnji upravnik dolžan (med drugim) vso dokumentacijo, ki se nanaša na upravljanje, izročiti ali novemu upravniku ali etažnim lastnikom, tudi ni podlage za zaključek, da novi upravnik ni dolžan izvršiti obveznosti iz drugega odstavka 71. člena SZ-1, ker je nekatere aktivnosti, ki so povezane z izpolnitvijo obveznosti iz prvega odstavka 71. člena SZ-1, opravil prejšnji upravnik. Tožnici se kot tretji osebi iz 71. člena SZ-1 ni treba obrniti ali na prejšnjega upravnika ali na etažne lastnike, katerih podatki naj bi bili javni, saj ima na voljo zahtevek po drugem odstavku 71. člena SZ-1. Prejšnjemu upravniku so nenazadnje vsa zastopniška upravičenja prenehala, medtem ko javno dostopni podatki o etažnih lastnikih ne zadoščajo za vložitev tožbe zoper neplačnike.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom vlogo zavrnilo, temelji na petem odstavku 108. člena ZPP, ki določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže. Vložnik v postavljenem roku ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je bila zavrnjena.