Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok, je glede na naravo dejavnosti tožene stranke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše, ki so glavni uporabniki storitev tožene stranke. Da je pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok bistvena okoliščina, glede na naravo njegovega dela, zaupanje med vsemi udeleženci in da zgolj dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku, res ne more sama po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela, v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa, je opozorilo že Vrhovno sodišče v svoji odločbi.
Relevantne okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi in neodvisno od tega, ali je kasneje delavcu kršitev dokazana ali ne.
navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Procesna odločitev sodišča prve stopnje je sicer zmotna, potem, ko je pravilno ugotovilo, da gre pri prvotnem zahtevku in podrejenem zahtevku za navidezno kumulacijo zahtevkov in bi o podrejenem zahtevku ne bilo potrebno odločati v procesnem smislu z zavrženjem tožbe, pač pa bi moralo zgolj presojati enak tožbeni zahtevek na obeh zatrjevanih pravnih podlagah. Slednje pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot izhaja iz zgornjih navedb.
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke z dne 29. 8. 2018, vloženo pri sodišču istega dne, ker je z njo tožeča stranka postavila nov tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da je skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZPP spremenila tožbo, tožbo pa je mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, kar je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka z vlogo prekludirana, je procesno zmotno, saj je sprememba tožbe glede na določbo prvega odstavka 184. člena ZPP dopustna tudi v ponovljenem postopku in to do konca glavne o obravnave.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 211, 211/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - opis kršitev - obrazložitev odpovedi - inventurni primanjkljaj
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da je delodajalec v odpovedi dolžan dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kršitve, ki se očitajo tožnici, niso časovno opredeljene niti niso ustrezno opredeljene po vsebini. Tožena stranka s pavšalno in časovno neopredeljeno očitanimi kršitvami ne more dokazati utemeljenega odpovednega razloga.
V zvezi z drugo in predvsem tretjo kršitvijo pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici dejansko očitala objektivno odgovornost za nastali inventurni manko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so (tudi) v tem delu kršitve povsem splošne in nekonkretizirane. Tožnica je glede očitka o usklajevanju zalog in knjiženju medoddelčnih transferjev pojasnila, da je bilo vse evidentirano v računalniku, druge dokumentacije s tem v zvezi ni bilo mogoče voditi, zaloge pa je vodila skladno z navodili tožene stranke. Glede na to, da iz izredne odpovedi ne izhaja, v čem je kršitev tožnice, oziroma kako bi morala v okviru zahtevane skrbnosti ravnati, saj ni navedeno, v katerem delu je dokumentacija neurejena, oziroma katera dokumentacija manjka, je sodišče pravilno zaključilo, da očitek ni konkretiziran.
invalidska pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Tožnica je dopolnila le 7 let, 2 meseca in 28 dni slovenske pokojninske dobe ter 4 mesece in 22 dni hrvaške pokojninske dobe. Z dopolnjeno pokojninsko dobo ji kljub nastali invalidnosti pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00023240
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 190, 193. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zahtevek za izročitev stvari - kupoprodajna pogodba - skupni podjem - plačilo kupnine - obogatitveni zahtevek - odplačna odsvojitev - vrednost stvari - vrednost ob odsvojitvi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Pri nakupu kose je šlo za skupen podjem pravdnih strank, namenjen njeni uporabi na nepremičninah obeh. Pravdni stranki sta torej skupaj prevzeli obveznost zagotovitve denarnih sredstev za plačilo kupnine. Ker je tožena stranka koso odsvojila brez vednosti tožeče stranke, jo je s tem prikrajšala za znesek, ki bi pripadel tožeči stranki, sama pa je za ta znesek obogatena.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti za odškodninsko odgovornost toženca (zavoda) ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta. Takšno dejansko stanje pa zgolj zato, ker sta bili v sodno socialnem sporu odpravljeni zavrnilni odločbi toženca o bolniškem staležu in ugotovljena začasna nezmožnost za delo, ni niti ne more biti dokazano.
namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - socialno varstveni zavod - udeležba v postopku
Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.
stroški za prehrano - regres za letni dopust - ustna pogodba o zaposlitvi - notarski zapis - delo zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila med strankama postopka sklenjena pogodba o zaposlitvi in četudi stranki ne bi sklenili pogodbe v pisni obliki, to po četrtem odstavku 15. člena ZDR ne bi vplivalo na njen obstoj in veljavnost. Za pogodbo o zaposlitvi med zakoncema ni pogoj, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, ker gre za delovno in ne za premoženjsko razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020534
OZ člen 74, 74/3, 98, 98/1, 239, 239/2, 766, 766/3, 768, 768/2, 768/3, 921, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 252, 252/2.
pogodba o naročilu - odvetniška družba - kršitev obveznosti iz mandatnega razmerja - nepristop na narok - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zavarovalnina - dober gospodarstvenik - odškodninska odgovornost odvetnika - predložitev pooblastila - profesionalna skrbnost - ugovor zastaranja - prisilna poravnava - dokaz z izvedencem
Pri pogodbi o naročilu prevzemnik naročila odgovarja le, če ne ravna kot dober gospodarstvenik ali gospodar, ni pa dolžan doseči uspeha. Druga toženka bi morala ravnati kot dobra odvetniška družba. Dobra odvetniška družba ne krši jasnih zakonskih določb ali jasnega naročila. Tako je na primer odvetnik odgovoren zaradi kršitve rokov, če so ti prekluzivni.
Druga toženka bi morala predložiti pooblastilo že v času vložitve odgovora na tožbo, saj je že pred tem sklenila pogodbo o naročilu in je tudi že ravnala kot pooblaščenka. Imela je tožbo zoper tožečo stranko, saj bi sicer nanjo ne mogla odgovoriti. Vložila je odgovor na tožbo v korist tožeče stranke, tožeči stranki je predlagala, naj plača sodno takso in je bila z njo v stiku zaradi odgovora na tožbo. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi pri prvem pravdnem dejanju. Ker po lastnih trditvah druga toženka ni ravnala tako, ni ravnala s skrbnostjo dobre odvetniške družbe. Če bi namreč druga toženka ravnala tako, kot to nalaga ta izrecna določba, bi druga toženka v vsakem primeru prejela pravilno vabilo prvostopenjskega sodišča, ali pa bi lahko vsaj uveljavljala pravna sredstva zaradi nepravilnega vabljenja. Lahko bi torej odpravila napako zaradi nepravilnega vabljenja, če bi takšna napaka sploh nastala.
Prva in neposredna posledica kršitvenega ravnanja druge toženke toženke je bila, da ni pristopila na narok za glavno obravnavo. Delovno sodišče je zato izdalo zamudno sodbo, kar je bilo v skladu s tedaj veljavnim postopkovnim pravom. Tudi kasneje drugi toženki ni uspelo odpraviti posledic te prve napake v pritožbenem postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Naslednja posledica je bila, da je bilo tožeči stranki v izvršilnem postopku odvzeto skupaj 341.218,93 EUR, in sicer 22. 3. in 30. 3. 2010. Naknadno, zaradi uspeha v revizijskem postopku (odločba VS RS z dne 21. 6. 2011), se je izkazalo, da je bil velik del tega zneska tožeči stranki odvzet brez pravnega temelja. To pa ničesar ne spremeni glede protipravnosti ravnanja druge toženke. Če bi druga toženka ravnala pravno pravilno, bi do takšne posledice ne prišlo in škoda ne bi nastala. A. A. je sicer zaradi opisanega spleta okoliščin lahko neupravičeno obogaten, vendar to v ničemer ne vpliva na odgovornost druge toženke niti po temelju, niti po višini. Po višini bi lahko vplival kvečjemu tako, da bi se za enak znesek, kot bi ga plačal A. A. tožeči stranki, zmanjšala obveznost druge toženke do tožeče stranke. Zmanjšala bi se lahko tudi obveznost prve toženke do tožeče stranke. To pa ni predmet tega spora.
Na temelju drugega odstavka 252. člena ZPP se izvedencu lahko dajejo pojasnila in izvedejo tudi drugi dodatni dokazi, da se ugotovijo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebne okoliščine. Ta določba je namenjena ublažitvi posledic, ki bi nastale zaradi pomanjkljivih trditev ali dokazov, posebej še v zapletenih zadevah.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021843
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 273.. ZDR-1 člen 31, 56, 118.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožnica je izkazala za verjetno, da njena terjatev do tožene stranke obstaja. Terjatev je izkazana, kadar okoliščine, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, prevladajo nad tistimi, ki govori proti obstoju tega dejstva. V pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena s tožnico za določen čas, ni bil naveden razlog za sklenitev pogodbe. ZDR-1 v 31. členu izrecno določa, da mora pogodba o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi razlog za takšno časovno omejeno trajanje. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s tožnico, razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil naveden, je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. Skladno s 56. členom ZDR-1 pa se za tako nezakonito pogodbo o zaposlitvi za določen čas šteje, da jo je delavec sklenil za nedoločen čas.
plačilo razlike plače - stimulacija - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odločitev o pravdnih stroških
Tožnica v predmetnem sporu uveljavlja povračilo nastalih stroškov za prevoz na delo in z dela. Tožena stranka je temu zahtevku nasprotovala in zatrjevala, da je tožnica imela na voljo ves čas službeni avto, s katerim bi se lahko brezplačno vozila na delo in z dela, vendar ga ni želela uporabljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v dokaznem postopku ni navajala niti dokazala, da bi tožnico ob sklenitvi delovnega razmerja in kasneje predhodno na kakršnikoli način seznanila z možnostjo uporabe službenega vozila. Organizirani prevoz pri toženi stranki ni bil zagotovljen s tem, da je imela tožena stranka na določeni lokaciji parkiranih več vozil in bi eno od takih tožnica lahko tudi uporabljala. Ni bila dolžnost tožnice, da bi vprašala direktorja, ali ima zanjo na razpolago kakšno vozilo za njen prihod na delo. Organizirani prevoz pa niti ni to, da bi se bila tožnica dolžna pridružiti nekemu sodelavcu, ki se je v službo peljal mimo kraja, kjer je bivala tožnica. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
OZ člen 9,125, 619. ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
učinki pogodbe - pacta sunt servanda - trditveno breme - pritožbene novote - podizvajalska pogodba - dogovor o načinu plačila
Sklenjena Podizvajalska pogodba med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti. Ker sta pravdni stranki glede načina plačila za opravljeno delo sklenili poseben dogovor, ki naknadno ni bil spremenjen, ga je treba spoštovati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi sklenjene Podizvajalske pogodbe tožeča stranka od tožene stranke ni upravičena zahtevati plačila v denarju.
Tožbeni zahtevek je utemeljen, če tožeča stranka zatrjuje in dokaže njegov temelj in višino. Če pravdna stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev glede temelja ali višine zahtevka, njen zahtevek ni sklepčen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj mu je bila pisna obdolžitev z vabilom na zagovor vročena šele dan po razpisanem dnevu zagovora. Zavzelo je pravilno stališče, da ni odločilno, kdaj bi se tožnik lahko seznanil s pošiljko, ki je vsebovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, bistveno je le, kdaj mu je bila ta pravilno vročena oziroma, kdaj se je z vsebino pošiljke dejansko seznanil.