Zaradi nedeljskega delovnega časa nasprotne udeleženke, četudi se ta konča ob 15.00 uri, kot trdi pritožba, pa bi bilo za nasprotno udeleženko prenaporno po končanem delu v nedeljo prevoziti še razdaljo 100 km do predlagateljevega doma in nazaj, to bi bila zanjo prevelika fizična in psihična obremenitev, posledično pa bi bilo lahko ogroženo tudi otrokovo zdravje ali celo življenje, kar vsekakor ni v korist mld. U.
Ob upoštevanju še dejstev, da je predlagatelj predlagal razširitev, oziroma povečanje s sodno poravnavo že določenih stikov, da predlagatelj zaposlitve nima in je tudi ne išče, kar nedvomno potrjuje tudi pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj nima finančnih težav in da ima na razpolago očetov avtomobil, nasprotna udeleženka pa bi si morala za prevoz mld. U. avtomobil izposoditi, ob upoštevanju še dejstva, da je s sklepom sodišča prve stopnje dovoljeno, da lahko predlagateljevo breme vožnje na stike in s stikov opravijo njegovi ožji družinski člani, pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ko je celotno breme voženj v zvezi z izvrševanjem stikov naložilo predlagatelju. Vožnje mld. U. z očetom niso in ne morejo biti v nasprotju z njeno največjo koristjo, saj ne pomenijo osiromašenja stika, kar je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje.
Ker nasprotna udeleženka preživlja sebe in mld. U. z delom v delovnem času, na katerega nima vpliva, predlagatelju pa se za zagotavljanje lastnega preživljanja in pomoči pri preživljanju mld. U. ter še mladoletnega otroka iz nove partnerske zveze očitno ni potrebno zaposliti, zgolj enakomerna porazdelitev prevozov pri izvrševanju stikov ne more zagotavljati enakopravnosti in enakovrednosti med njima. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine dopuščajo odstop od pritožbeno izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 558/2005.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021845
ZD člen 28, 34. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor o obsegu zapuščine - pravni interes za tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - denarna sredstva - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - vračanje daril v zapuščino - terjatev - neupravičena pridobitev - premik premoženja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - materialno procesno vodstvo
Tožnica je postavila ugotovitveni zahtevek, da denarna sredstva spadajo v zapuščino. Zgolj z ugotovitvenim zahtevkom do cilja, ki ga zasleduje s tožbo, tj. da kot dedinja pridobi del teh sredstev, ne more priti. Tožnica bi poleg ugotovitvenega morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vračilu denarnih sredstev v zapuščino. Če ga ni postavila, bi jo moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na navedeno opozoriti, ne glede na to, da jo je zastopal odvetnik, ki je strokovnjak na pravnem področju. Šele s pravilno oblikovano tožbo bo tožnica lahko uveljavila svoj pravni in ekonomski interes.
Sodišče prve stopnje je v izreku ugotovilo, da v zapuščino spadajo zgoraj navedena denarna sredstva, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, ker za prehod premoženja zapustnice v sfero šeste toženke ni podlage. Tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti šesti toženki iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine. Ob priznanju ugotovitvenega zahtevka v izreku, sodišče v obrazložitvi govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tako gre ugotoviti, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, s tem pa absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
poškodba pri smučanju - poškodba rame - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - potni stroški v času zdravljenja
Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 53/1. OZ člen 319, 319/1. ZPP člen 350, 350/2, 358, 358-5.
pritožba zoper sklep o stroških - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - nesorazmerni stroški - odpis izvršilnih stroškov - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - stroški opomina - potrebni stroški - koristni stroški - načelo neminem laedere
Upnik ni upravičen do stroškov za opomin pred izvršbo, fotokopije in materialne stroške, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. Podobno velja za stroške pridobivanja podatkov o dolžnici (EMŠO in podatek o morebitnem osebnem stečaju). Ti stroški so vsebovani v priznanih stroških za sestavo vloge in materialnih stroških, poleg tega pa je upnik razpolagal z dolžničinimi rojstnimi podatki.
Pri priglasitvi stroškov mora stranka ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča škode (velja načelo neminem laedere).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
stroški potrebni za izvršbo - neobrazložen ugovor - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - objektivno potrebni stroški
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali zavarovanje. Upnik tako s svojim odgovorom na ugovor (ki je že na prvi pogled neobrazložen) ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).
kontradiktornost postopka - izvedba predlaganih dokazov - sporno dejansko stanje - zaslišanje priče - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020012
OZ člen 243, 243/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 252, 252/2.
odškodnina - poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zamuda - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - najem vozila - stroški najema vozila - najemna pogodba - obličnost najemne pogodbe
Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči.
V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).
Dokazna ocena ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.
SPZ člen 260, 260/1, 260/2.. ZZK-1 člen 21, 42, 30, 30/1, 140, 140/1, 140/1-4.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 365, 365-2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/1, 60/4, 296, 296/1, 298a.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatve - pomanjkljivi podatki - obstoj terjatve - poizvedbe - dolžna skrbnost - skrbnost stečajnega upravitelja - preizkus terjatve
Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
regres za letni dopust - odpoved pravici - ničnost
Tožnik se ni mogel veljavno odpovedati svoji pravici do dodatnega regresa. Ob upoštevanju 6. člena ZDR-1 gre namreč za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more odpovedati (zlasti ne s pavšalno splošno določbo v sporazumu, da se odpoveduje vsem zahtevkom do tožene stranke, pri čemer ni mogel vedeti, ali in v kakšnem znesku bo toženka zaposlenim za sporno leto izplačala dodatni regres), čeprav izplačani dodatni regres presega zakonski minimum.
Prenehanja osebne služnosti zaradi neizvrševanja (upiranje služnosti in triletno neizvrševanje pravice) zakon ne predvideva. Tožnika se očitno nista odpovedala niti svoji služnostni pravici do souporabe večje garaže. Ob upoštevanju v sodbi ugotovljenih okoliščin primera, ko gre za hude spore med ožjimi sorodniki, ki bivajo skupaj v istih stavbah, izpovedi tožnice, da pred vložitvijo tožbe s tožnikom nista posebej zahtevala od toženca izročitve ključev vrat večje garaže ali naj jih odklene, ni mogoče razumeti kot izjavo užitkarja, da se odpoveduje pravici v tem obsegu.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020195
OZ člen 190, 193. ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1.
neupravičena obogatitev - povračilni zahtevek - vlaganja v nepremičnino - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - prehod koristi - smrt zakonca - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zakonska domneva o velikosti deležev - obseg vrnitve - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od povračilnih zahtevkov
Zaradi izvršenih vlaganj v okviru skupne gradnje se je tržna vrednost nepremičnin povečala. Korist od navedenega povečanja sta imela tedanja lastnika, toženkina starša, z dedovanjem pa je ta korist prešla na toženko. Tožnik, ki spornih nepremičnin nima v posesti, a je denarno in s svojim delom prispeval k povečanju njihove vrednosti, je zato ostal prikrajšan in mu po 190. členu OZ pripada ustrezen povračilni zahtevek.
Tožniku pripada le polovica denarnega zneska, ki ustreza njegovemu deležu pri povečanju vrednosti spornih nepremičnin. Zatrjevanja vlaganja so bila namreč izvršena v času zakonske zveze pravdnih strank, z njunim skupnim delom in sredstvi, zato terjatev, ki jo v tej pravdi uveljavlja tožnik, po drugem odstavku 51. člena ZZZDR sodi v njuno skupno premoženje. Tožnik ne trdi, da sta si s toženko po razvezi zakonske zveze to premoženje že razdelila, zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo določa prvi odstavek 59. člena ZZZDR, pa mu tudi ni uspelo izpodbiti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče (in pritožnik uveljavlja prav in samo takšne: da sodišče ni upoštevalo pravočasnega odgovora na tožbo, da ga ni povabilo na narok, da je narok opravilo, preden je potekel rok za odgovor na tožbo), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.. ZPP člen 300, 300/3.
predsednik uprave - individualna pogodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic s funkcije - ekonomski razlog - poslovni razlog - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje dela tožbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za litispendenco oziroma pravnomočno razsojeno stvar, ni pravilen. Prav tako tudi ne gre za uveljavljanje zahtevkov kot pravic iz delovnega razmerja. Dva spora sta identična, če je podana istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka, pri čemer je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da se za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, uporablja procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti toženega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlog, kot tudi dejansko podlago zahtevka, pri čemer slednja predstavlja sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče uveljavljati. Ob primerjavi med obravnavano zadevo in zadevama opr. št. I Pd 25/2016 in I Pd 637/2017 (prej I Pd 1104/2013) je ugotoviti, da je sicer v obeh zadevah podana istovetnost strank in tudi bistveno enak tožbeni predlog, vendar pa dejanska podlaga zahtevka ni enaka. Tožnik namreč v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi kot v navedenih delovnih sporih, in sicer na obstoju odškodninske odgovornosti, pri čemer pravnomočno odločitev o ničnosti sklepa o tožnikovem odpoklicu opredeljuje kot protipravno ravnanje tožene stranke, ki je tožniku povzročilo škodo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi v posledici odpoklica. Škodo torej uveljavlja kot pozitivni pogodbeni interes in ne kot plačilo pravice iz delovnega razmerja.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/4, 221d/5, 221d/6, 221e, 221e/1, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev.
Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.