ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.
poškodba pri smučanju - poškodba rame - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - potni stroški v času zdravljenja
Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravnomočna sodba - reparacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je bilo v sklepu (ki je bil izdan v postopku ugotavljanja tožničine lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja na predlog tožene stranke v zvezi z izvršitvijo sodbe) jasno navedeno, da je bila tožnica v obdobju od 12. 8. 2017 do 11. 3. 2018 prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ker tožena stranka v roku 30 dni od vročitve tega sklepa ni vložila predloga za obnovo postopka, ampak je predlog vložila šele 19. 9. 2018, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
OZ člen 459, 459-1, 468, 468/1, 468/1-1. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-1, 37c. ZVKSES člen 25, 25/2.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarna napaka - zahtevek za odpravo stvarnih napak - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - izvedensko mnenje - izolacija stavbe - toplotna izolacija fasade
Neutemeljen je toženčev očitek o pomanjkljivosti sodbe, ker se ni izrekla o tem, ali je vzrok za napako v projektni dokumentaciji ali v njeni izvedbi. Za utemeljenost zahtevka za odpravo napake zadostuje, da je stvar ob izročitvi imela napako. Ni pa pomembno, ali je vzrok za napako v pomanjkljivi dokumentaciji ali v pomanjkljivi izvedbi. V razmerju do kupca odgovarja prodajalec ne glede na to, kaj je vzrok za napako.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 263.. ZKP člen 149, 150.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo pri ugotovitvi obstoja odpovednega razloga za izredno odpoved po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po tej določbi lahko delodajalec poda izredno odpoved, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Glede te kršitve je torej treba ugotoviti, ali ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, kot so opredeljeni v KZ-1. Če niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja, ki naj bi jih očitana kršitev imela, ni podan odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kljub temu pa lahko gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in s tem za odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je le na splošno zaključilo, da je tožnik z ravnanjem, opisanim v izredni odpovedi, izpolnil elemente kaznivega dejanja sprejema koristi za nezakonito posredovanje iz 263. člena KZ-1. Pri tem pa ni upoštevalo, da konkretni člen inkriminira dve različni ravnanji, vsako z drugačnimi zakonskimi znaki, zato je v tem delu posledično tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
V podobnem primeru je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v pravdnem postopku ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Sodišče v individualnem delovnem sporu sicer praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar to pravilo ni absolutno. Tožena stranka pa je dokaze o tožnikovi komunikaciji v obravnavani zadevi pridobila po uradni (zakoniti) poti - preko predkazenskega postopka, zato ne gre za nezakonito pridobljen dokaz.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana v nasprotju z zakonom, ker ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, zlasti ker niso obrazložene okoliščine, iz katerih bi bilo razvidno, kaj je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (ampak le pavšalno navedbo, da je bila potrebna racionalizacija delovnega mesta oziroma, da se je bistveno zmanjšalo delo v gostinskem lokalu). Poleg tega je tožena stranka v času podaje odpovedi tožnici na novo zaposlovala in zaposlila delavko na delovnem mestu natakar, to je za istovrstno delo, kot ga je opravljala tožnica. Tožnica je bila namreč zaposlena pri toženi stranki kot natakarica v lokalu. Zato ni bil podan utemeljen odpovedni razlog - poslovni razlog po prvi alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potrebe po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih ali podobnih razlogov.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZIZ člen 65. ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 10.
nedopustnost izvršbe - vlaganje v nepremičnino - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - nova stvar - posebno premoženje - darilo - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Toženka sicer res ni eksplicitno navedla, da naj sodišče v primeru, da bi se ugotovilo, da vendarle gre za skupno premoženje (čemur je sicer vseskozi nasprotovala), ugotovi višji toženčev delež na njem od tožničinega. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno sprejelo zakonsko domnevo o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, kljub nekaterim trditvam in ugotovitvam, ki to domnevo zanesljivo izpodbijajo.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki pošteno ravna v pravnem prometu. Izvršilni postopek pa ni pravni promet, zato ima originarno pridobljena, a nevknjižena pravica zakonca prednost.
Zakonca sta skupaj ustvarila novo stvar, s tem ko sta drugemu tožencu podarjeno nepremičnino v III. gradbeni fazi dokončala (spremenila) v hišo, ki je primerna za bivanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odškodninska odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Pri nesreči premikajočih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu. Če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ); če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 153. člena OZ, ki ureja oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari, zato ni pravilno.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 113, 113/1, 113/2, 113/3.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene razmere - nespremenjene okoliščine - otrokove koristi - izvrševanje roditeljske pravice - konfliktnost med starši - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zavrnitev tožbenega zahtevka
V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov se bodo reševala v okviru predloga toženke za spremembo stikov v nepravdni zadevi, kjer bo ravno zaradi različnih interpretacij glede obsega in datuma stika otroka z očetom moralo sodišče stike natančno, jasno in podrobno urediti.
Stiki otroka z očetom imajo prednost pred drugimi dejavnostmi otroka. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stik izvrši po sodni odločbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Četudi je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta dopusten razlog odpovedi, pa je v sodnem sporu vseeno dopustno preveriti, ali je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta oziroma, ali je dejansko, ne zgolj navidezno, prenehala potreba po delu odpuščenega delavca.
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 12. ZPIZ člen 39, 254, 254/1, 254/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - zavrženje predloga
Ponovno podan predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko ne predstavlja nove podlage, iz katere bi izhajale spremenjene okoliščine, nastale po pravnomočni odločitvi o prvotnem predlogu.
ZPP člen 99, 99/2, 282, 282/1, 337, 343, 343/3. OZ člen 6.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prvi narok za glavno obravnavo - prenehanje pooblastilnega razmerja - odpoved pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - upravičena odsotnost z naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - skrbnost dobrega strokovnjaka
Ker je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče o njenem predlogu odločalo tako, da ga je zavrnilo, je imela na razpolago redno pravno sredstvo, tj. pritožbo, ki jo je tudi vložila in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavi. Za neposredno pritožbo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje torej tožnica ne izkazuje pravnega interesa, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Če je bilo pooblastilo odvetniku preklicano oziroma je pooblastilno razmerje prenehalo v soboto, potem stečajni upravitelj ni imel realne možnosti o preklicu obvestiti sodišče prej kot v ponedeljek zjutraj, ko je sodišče pričelo poslovati. Če pa je do preklica pooblastila prišlo že v petek, pa stečajnemu upravitelju prav tako ne gre očitati neskrbnosti. Namreč iz podatkov spisa izhajajo njegova zatrjevanja, ki so po oceni pritožbenega sodišča logična in življenjska, tj. da je odvetnici naročil, da preklic pooblastila odvetniku naznani sodišču na naroku 2. 7. 2018, ko se ga bo udeležila. Stečajni upravitelj je utemeljeno pričakoval, da bo odvetnica na narok pristopila, zato ni bilo nobene potrebe, da bi predhodno o preklicu pooblastilnega razmerja z odvetnikom obveščal sodišče.
Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je zatrjevana upravičena razloga, to je poslabšanje zdravstvenega stanja odvetnice in preklic pooblastila odvetniku, obravnavalo ločeno. Ob enotnem obravnavanju in ob časovnem sosledju obeh dogodkov se izkaže, da sta oba pooblaščenca tožnice z naroka upravičeno izostala. Izkazan je opravičljiv razlog na tožničini strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti.
SZ-1 člen 111, 111/2. SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje pogodbe - pravni naslov za uporabo nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - priznano dejstvo - pritožbena novota
Zgolj bivanje toženca in njegove družine tudi po 31.5.2017 v sporni nepremičnini ne pomeni podaljšanja oziroma sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas.
Glede na ugotovitev, da toženec za uporabo nepremičnine nima pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino tožniku.
sodne takse v stečajnem postopku - sklep o delitvi - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi. Zakon torej veže nastanek taksne obveznosti na pravnomočnost vsake odločbe o delitvi, torej vsakega sklepa o razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase. Iz navedenega izhaja, da se tudi taksa odmeri za vsak sklep o delitvi posebej, glede na znesek, ki je na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase ob vsaki delitvi.