CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI
VSL00021021
ZZZDR člen 123, 123/2. Konvencija o pravicah invalidov člen 24, 24/1, 24/1-a, 24/1-b. ZPP člen 214, 214/3, 355, 355/1.
preživnina za otroka - redno šolanje kot pravni standard - poklicno izobraževanje - posebne okoliščine - invalidnost - priznanje zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnitev postopka - vrnitev zadeve v novo sojenje
Tako poklicna aspiracija kot možnost pridobitve zaposlitve sta izjemno pomembni okoliščini pri presoji pravnega standarda rednega šolanja, še toliko bolj v primeru mladeniča s posebnimi osebnimi okoliščinami.
URS člen 14, 22. OZ-UPB1 člen 55, 55/1, 87, 87/1, 92, 567. ZPP člen 7, 181, 181/2, 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 11, 12, 12/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1, 20/2.
pogodba o preužitku - obvezna oblika pogodbe - pogodba v obliki notarskega zapisa - ničnost pogodbe o preužitku - uporabnina za nepremičnino - stroški pravdnega postopka - razpravno načelo
Na ničnost se namreč lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (92. člen OZ), torej tudi toženka, ki je v tej smeri navedla številna dejstva in predlagala dokaze (sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, 7. člen in prvi odstavek 212. člena ZPP), zato ni bilo potrebno, da bi slednje storil tudi tožnik, ki trditvam toženke ni ugovarjal. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da na ničnost pazi tudi sodišče po uradni dolžnosti (92. člen OZ), pri čemer sta obe pravdni stranki tekom postopka na prvi stopnji izpostavili, da pogodba o preužitku z dne 18. 6. 2012 ni sklenjena v predpisani obliki iz 567. člena OZ, kar pomeni, da bi njeno ničnost lahko ugotovilo tudi sodišče samo po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/4, 221d/5, 221d/6, 221e, 221e/1, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev.
Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.
veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za posvet s stranko
Tožeča stranka ni dolžna povrniti nagrade za pregled zadeve in posvet s stranko priglašene v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 2. 2018. V skladu s tar. št. 39 OT gre nagrada za navedeno storitev le, če je šlo za samostojno storitev. To pa za konkretni primer ne velja, saj je pooblaščenec vložil pripravljalno vlogo in toženko v nadaljevanju v pravdi zastopal (oziroma jo še zastopa).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00020002
KZ-1 člen 75. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - eventualna kumulacija
Odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem je kazensko pravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjsko pravnega zahtevka, mora zato začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se izvrši v korist proračuna, pasivno legitimirana pa ni država, saj z oškodovancem ni v materialno pravnem razmerju. Pasivno legitimirana je oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist. To je v obravnavanem primeru toženec. Država je subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hude telesne poškodbe - presoja višine odškodnine za telesne bolečine
Tožnica je bila poškodovana 27. 11. 2015 v prometni nezgodi, ki jo je sama povzročila. Utrpela ni zgolj zloma križnice, zloma zgornje in spodnje veje desne sramnice, zloma leve kolčne ponvice, in delno pretrganje ligamenta glavice levega kolka, kot povzema toženka v pritožbi, pač pa tudi raztrganino glave in poškodbo hrustanca glavice levega kolka in ponvice po poškodbi, kar vse so hude telesne poškodbe. Glede na ugotovljeno vrsto, trajanje in intenziteto prestanih in bodočih telesnih bolečin ter obseg neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, je, upoštevaje tožničino starost ob škodnem dogodku (53 let) in v zvezi s tem obseg bodoče škode glede na pričakovano življenjsko dobo, tudi po oceni pritožbenega sodišča 13.000,00 EUR primerna in pravična denarna odškodnina za to obliko škode, glede na prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je sodišče tožnici pravilno odmerilo tudi vso zahtevano odškodnino v znesku 10.000,00 EUR.
razžalitev - negativna vrednostna sodba - varstvo upravičenih koristi - namen zaničevanja - izključitev kaznivosti
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da se je obdolženec s tem, ko je oškodovančevo delo primerjal z mafijo, o njem žaljivo izrazil, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da konkretni primer ni osamljen, temveč obdolženec negativni odnos do oškodovanca v zvezi z njegovim sojenjem v pravnomočno končani pravdni zadevi, v kateri je imel sam vlogo stranke, že več let izraža s pisnimi vlogami, v katerih na žaljiv način izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča oziroma oškodovanca kot sodnika posameznika. Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da v dokaznem postopku ugotovljen subjektivni odnos obdolženca do lastnega ravnanja ter okoliščine njegovega ravnanja v obravnavanem dogodku, ne potrjujejo presoje izpodbijane sodbe, da je bila njegova primerjava oškodovančevega dela z "mafijo" usmerjena izključno ali predvsem v napad na njegovo osebnost, v sramotitev, ponižanje, prezir in zasmehovanje oziroma osebno diskreditacijo, temveč je imel obdolženec predvsem namen opozoriti na, po njegovem trdnem subjektivnem prepričanju, nezakonito in nepravilno odločitev oškodovanca kot sodnika v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi, ki je vplivala na njegovo premoženjsko stanje in s katero se še danes ne strinja.
Toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje leto zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - specialne določbe
Že iz gramatikalne razlage 2. točke 197. člena ZIZ izhaja, da je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje ter zato zakonite zamudne obresti od teh terjatev ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis ne določa. Pri nepremičninski izvršbi v primeru poplačila davščin je namreč potrebno upoštevati določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne pa določbe ZDavP-2. ZDavP-2 tudi ne določa, da zamudne obresti od zapadlih pa neplačanih davščin pomenijo davščino. Zato tudi iz tega razloga ne morejo imeti pravico do prednostnega poplačila.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZIZ člen 65. ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 10.
nedopustnost izvršbe - vlaganje v nepremičnino - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - nova stvar - posebno premoženje - darilo - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Toženka sicer res ni eksplicitno navedla, da naj sodišče v primeru, da bi se ugotovilo, da vendarle gre za skupno premoženje (čemur je sicer vseskozi nasprotovala), ugotovi višji toženčev delež na njem od tožničinega. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno sprejelo zakonsko domnevo o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, kljub nekaterim trditvam in ugotovitvam, ki to domnevo zanesljivo izpodbijajo.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki pošteno ravna v pravnem prometu. Izvršilni postopek pa ni pravni promet, zato ima originarno pridobljena, a nevknjižena pravica zakonca prednost.
Zakonca sta skupaj ustvarila novo stvar, s tem ko sta drugemu tožencu podarjeno nepremičnino v III. gradbeni fazi dokončala (spremenila) v hišo, ki je primerna za bivanje.
Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
ugovor pobota - procesno pobotanje - učinki pobota - oblikovanje izreka - tričlenski izrek - pobotanje judikatne terjatve - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - ugovor res iudicata - pravočasnost ugovora pobotanja
Sodna odločba, v kateri odločimo tudi o ugovoru pobota in sodno pobotamo medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se opravi pobot na dan zaključka glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020012
OZ člen 243, 243/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 252, 252/2.
odškodnina - poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zamuda - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - najem vozila - stroški najema vozila - najemna pogodba - obličnost najemne pogodbe
Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči.
V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).
Tožničin opis historičnega dogodka - da je bila zaradi usklajenega delovanja organizirane skupine ljudi nemočna, ostala brez stanovanja in kupnine, da nima možnosti živeti drugje - presega zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 49. člena OZ, ki predvideva izpodbojnost pravnega posla zaradi prevare. Takó opisan historični dogodek se ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz 86. člena OZ.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - izpolnitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - način poplačila - posojilna pogodba - finančni leasing - plačilo DDV - plačilo kupnine - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - vrnitev stvari
Prodajalec premične stvari si lahko pridrži lastninsko pravico dokler kupec ne plača vse kupnina. Za pridobitev lastninske pravice po 520. členu OZ je treba ugotoviti vsa dejstva. Sodišče ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev glede ugovora, da kupnina ni bila v celoti plačana.
nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek zavarovanja - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - zmotna uporaba materialnega prava - nov plačilni nalog
Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju ni posebej taksiran, ni pa tudi določeno, da bi bil ta postopek takse prost. V tem primeru se sodna taksa za pritožbo odmeri po Tarifni številki 30010 v višini 33,00 EUR.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020195
OZ člen 190, 193. ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1.
neupravičena obogatitev - povračilni zahtevek - vlaganja v nepremičnino - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - prehod koristi - smrt zakonca - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zakonska domneva o velikosti deležev - obseg vrnitve - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od povračilnih zahtevkov
Zaradi izvršenih vlaganj v okviru skupne gradnje se je tržna vrednost nepremičnin povečala. Korist od navedenega povečanja sta imela tedanja lastnika, toženkina starša, z dedovanjem pa je ta korist prešla na toženko. Tožnik, ki spornih nepremičnin nima v posesti, a je denarno in s svojim delom prispeval k povečanju njihove vrednosti, je zato ostal prikrajšan in mu po 190. členu OZ pripada ustrezen povračilni zahtevek.
Tožniku pripada le polovica denarnega zneska, ki ustreza njegovemu deležu pri povečanju vrednosti spornih nepremičnin. Zatrjevanja vlaganja so bila namreč izvršena v času zakonske zveze pravdnih strank, z njunim skupnim delom in sredstvi, zato terjatev, ki jo v tej pravdi uveljavlja tožnik, po drugem odstavku 51. člena ZZZDR sodi v njuno skupno premoženje. Tožnik ne trdi, da sta si s toženko po razvezi zakonske zveze to premoženje že razdelila, zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo določa prvi odstavek 59. člena ZZZDR, pa mu tudi ni uspelo izpodbiti.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.