CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, to je za vzpostavitev zdravja, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ), vendar te skrbnosti ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čimbolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo pravila, standardi, zmožnosti in praksa.
pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi sporno zemljišče predstavljalo pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev v K. 1 in k stavbam K. 2. Na podlagi te ugotovitve izvedenke je sodišče prve stopnje, glede na citirane zakonske določbe, pravilno po uradni dolžnosti v postopek pritegnilo še skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb iz K. 2.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021839
SPZ člen 77, 77/5. OZ člen 35. ZOR člen 47.
mejni spor - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje po pravični oceni - izvensodna poravnava - ničnost poravnave - predmet obveznosti - evidentiranje meje
Izvensodna poravnava brez potrebne geodetske izmere ni bila izvršljiva, saj na njeni podlagi ni bilo mogoče evidentirati meje v uradni evidenci GURS. To tudi pomeni, da je predmet obveznosti (potek meje) te izvensodne poravnave nedoločen in nedoločljiv, zato je bila izvensodna poravnava s tega vidika nična (47. člen ZOR, sedaj 35. člen OZ). Zato je moralo sodišče urediti mejo v tem postopku, ob sodelovanju sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je opravil potrebno geodetsko izmero, da bo mogoče na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve (v zvezi s skico terenske meritve, ki je sestavni del sklepa sodišča) evidentirati spremembe v zemljiškem katastru oziroma v nepremičninskih evidencah.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020042
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 6, 8.
tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - dobra vera pridobitelja hipoteke - domneva dobre vere - skupno premoženje - skupna lastnina - skupna lastnina zakoncev - originaren način pridobitve - konkurenca pridobitnih načinov - publicitetni učinek - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožnica je tista, ki bi morala zatrjevati okoliščine, ki bi lahko pri toženki vzbudile dvom v lastninsko upravičenje dolžnika v času sklenitve pogodbene zastavne pravice. Zgolj trditve tožnice, da toženka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, ker da bi morala preveriti, ali je bil dolžnik poročen in možnost, da je lahko sporna nepremičnina del njunega skupnega premoženja, pri čemer ni pojasnila, na podlagi katerih okoliščin bi lahko toženka utemeljeno podvomila v resničnost v zemljiški knjigi prikazanega lastniškega stanja dolžnika, je presplošna za izpodbijanje domneve o dobri veri pridobitelja.
SZ-1 člen 111, 111/2. SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje pogodbe - pravni naslov za uporabo nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - priznano dejstvo - pritožbena novota
Zgolj bivanje toženca in njegove družine tudi po 31.5.2017 v sporni nepremičnini ne pomeni podaljšanja oziroma sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas.
Glede na ugotovitev, da toženec za uporabo nepremičnine nima pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino tožniku.
Prenehanja osebne služnosti zaradi neizvrševanja (upiranje služnosti in triletno neizvrševanje pravice) zakon ne predvideva. Tožnika se očitno nista odpovedala niti svoji služnostni pravici do souporabe večje garaže. Ob upoštevanju v sodbi ugotovljenih okoliščin primera, ko gre za hude spore med ožjimi sorodniki, ki bivajo skupaj v istih stavbah, izpovedi tožnice, da pred vložitvijo tožbe s tožnikom nista posebej zahtevala od toženca izročitve ključev vrat večje garaže ali naj jih odklene, ni mogoče razumeti kot izjavo užitkarja, da se odpoveduje pravici v tem obsegu.
Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 365, 365-2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/1, 60/4, 296, 296/1, 298a.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatve - pomanjkljivi podatki - obstoj terjatve - poizvedbe - dolžna skrbnost - skrbnost stečajnega upravitelja - preizkus terjatve
Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
ZIZ člen 56a, 170, 170/2. ZD člen 128. SPZ člen 142, 154.
izvršba na nepremičnino - ugovor po izteku roka - ugovor novega dolžnika - ugovor hipotekarnega dolžnika - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pogodbena zastavna pravica - prenos hipoteke - prenehanje hipoteke
Ne drži materialnopravno razlogovanje pritožnice, da 128. člen ZD omogoča, da preide na državo v konkretnem primeru bremen prosto premoženje.
Ker zakonodajalec v 128. členu ZD ni zapisal, da se na tako pridobljenem premoženju pritožnice izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, je na Republiko Slovenijo prišlo obremenjeno premoženje. Sicer pa v kolikor bi bilo v 128. členu ZD zapisano, da se prenaša premoženje bremen prosto, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. Prenehanje hipoteke je namreč urejeno v SPZ, ki v 154. členu določa pogoje za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, v katero je ta vpisana. 154. člen SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ne omenja 128. člena ZD.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.
OZ člen 86, 86/1.. ZDR-1 člen 73, 131, 131/1, 111, 111/2.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačilo plače - odsotnost z dela
Toženka sama priznava, da tožniku od marca 2015 dalje ni izplačevala plač, kar pomeni, da je podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Nerelevanten pri tem je izgovor toženke, da naj bi tožnik neupravičeno izostal z dela. Tudi v kolikor bi bilo to resnično, je treba upoštevati, da je bil tožnik v delovnem razmerju in v tem času je bil upravičen do plače oziroma do ustreznega nadomestila. Zato toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti, na katere jo je tožnik najprej pisno opomnil, obvestil pristojni inšpektorat in nato utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot določa drugi odstavek 111. člena ZDR-1.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zakonska domneva enakih deležev
Kljub jasni določbi 118. člena ZNP, da se v pravdi presojajo le obseg in deleži zakoncev na skupnem premoženju, nato pa se to premoženje razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja, sodna praksa in tudi pravna teorija ves čas omogočata, da bivši zakonec v določenih izjemnih primerih doseže delitev skupnega premoženja tudi že v pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu in naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). V obravnavani zadevi obstajajo prav takšne posebne okoliščine, saj je zapustnica z oporoko nedopustno razpolagala tudi s tožnikovim deležem na skupnem premoženju. Ker sodna praksa v takšni situaciji ne nasprotuje delitvi v pravdnem postopku, je treba v tem delu in posledično glede ugotovitve, da tožnikov solastni delež na stanovanju do polovice ni del zapuščine, ugoditi pritožbi tožnika in sodbo spremeniti tako, da se v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/4, 221d/5, 221d/6, 221e, 221e/1, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev.
Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odškodninska odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Pri nesreči premikajočih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu. Če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ); če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 153. člena OZ, ki ureja oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari, zato ni pravilno.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 113, 113/1, 113/2, 113/3.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene razmere - nespremenjene okoliščine - otrokove koristi - izvrševanje roditeljske pravice - konfliktnost med starši - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zavrnitev tožbenega zahtevka
V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov se bodo reševala v okviru predloga toženke za spremembo stikov v nepravdni zadevi, kjer bo ravno zaradi različnih interpretacij glede obsega in datuma stika otroka z očetom moralo sodišče stike natančno, jasno in podrobno urediti.
Stiki otroka z očetom imajo prednost pred drugimi dejavnostmi otroka. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stik izvrši po sodni odločbi.
poškodba pri smučanju - poškodba rame - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - potni stroški v času zdravljenja
Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.
kontradiktornost postopka - izvedba predlaganih dokazov - sporno dejansko stanje - zaslišanje priče - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.