Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 365, 365-2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/1, 60/4, 296, 296/1, 298a.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatve - pomanjkljivi podatki - obstoj terjatve - poizvedbe - dolžna skrbnost - skrbnost stečajnega upravitelja - preizkus terjatve
Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
kontradiktornost postopka - izvedba predlaganih dokazov - sporno dejansko stanje - zaslišanje priče - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.
sodba presenečenja - oporočna sposobnost - napake volje
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Dokazna ocena ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
sodne takse v stečajnem postopku - sklep o delitvi - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi. Zakon torej veže nastanek taksne obveznosti na pravnomočnost vsake odločbe o delitvi, torej vsakega sklepa o razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase. Iz navedenega izhaja, da se tudi taksa odmeri za vsak sklep o delitvi posebej, glede na znesek, ki je na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase ob vsaki delitvi.
ZPP člen 99, 99/2, 282, 282/1, 337, 343, 343/3. OZ člen 6.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prvi narok za glavno obravnavo - prenehanje pooblastilnega razmerja - odpoved pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - upravičena odsotnost z naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - skrbnost dobrega strokovnjaka
Ker je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče o njenem predlogu odločalo tako, da ga je zavrnilo, je imela na razpolago redno pravno sredstvo, tj. pritožbo, ki jo je tudi vložila in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavi. Za neposredno pritožbo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje torej tožnica ne izkazuje pravnega interesa, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Če je bilo pooblastilo odvetniku preklicano oziroma je pooblastilno razmerje prenehalo v soboto, potem stečajni upravitelj ni imel realne možnosti o preklicu obvestiti sodišče prej kot v ponedeljek zjutraj, ko je sodišče pričelo poslovati. Če pa je do preklica pooblastila prišlo že v petek, pa stečajnemu upravitelju prav tako ne gre očitati neskrbnosti. Namreč iz podatkov spisa izhajajo njegova zatrjevanja, ki so po oceni pritožbenega sodišča logična in življenjska, tj. da je odvetnici naročil, da preklic pooblastila odvetniku naznani sodišču na naroku 2. 7. 2018, ko se ga bo udeležila. Stečajni upravitelj je utemeljeno pričakoval, da bo odvetnica na narok pristopila, zato ni bilo nobene potrebe, da bi predhodno o preklicu pooblastilnega razmerja z odvetnikom obveščal sodišče.
Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je zatrjevana upravičena razloga, to je poslabšanje zdravstvenega stanja odvetnice in preklic pooblastila odvetniku, obravnavalo ločeno. Ob enotnem obravnavanju in ob časovnem sosledju obeh dogodkov se izkaže, da sta oba pooblaščenca tožnice z naroka upravičeno izostala. Izkazan je opravičljiv razlog na tožničini strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Četudi je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta dopusten razlog odpovedi, pa je v sodnem sporu vseeno dopustno preveriti, ali je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta oziroma, ali je dejansko, ne zgolj navidezno, prenehala potreba po delu odpuščenega delavca.
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 12. ZPIZ člen 39, 254, 254/1, 254/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zakonska domneva enakih deležev
Kljub jasni določbi 118. člena ZNP, da se v pravdi presojajo le obseg in deleži zakoncev na skupnem premoženju, nato pa se to premoženje razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja, sodna praksa in tudi pravna teorija ves čas omogočata, da bivši zakonec v določenih izjemnih primerih doseže delitev skupnega premoženja tudi že v pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu in naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). V obravnavani zadevi obstajajo prav takšne posebne okoliščine, saj je zapustnica z oporoko nedopustno razpolagala tudi s tožnikovim deležem na skupnem premoženju. Ker sodna praksa v takšni situaciji ne nasprotuje delitvi v pravdnem postopku, je treba v tem delu in posledično glede ugotovitve, da tožnikov solastni delež na stanovanju do polovice ni del zapuščine, ugoditi pritožbi tožnika in sodbo spremeniti tako, da se v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00020002
KZ-1 člen 75. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - eventualna kumulacija
Odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem je kazensko pravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjsko pravnega zahtevka, mora zato začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se izvrši v korist proračuna, pasivno legitimirana pa ni država, saj z oškodovancem ni v materialno pravnem razmerju. Pasivno legitimirana je oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist. To je v obravnavanem primeru toženec. Država je subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020242
OZ člen 243. SZ-1 člen 113. ZPP člen 8, 360, 360/1.
najemna pogodba - odškodnina za škodo zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - nasprotna tožba - najemnina in stanovanjski stroški - povrnitev vlaganj - pobotanje
Tožnik je tisti, ki je dolžan dokazati obstoj škode. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje že njegove trditve o vrsti in obsegu škode niso bile konkretizirane (čemur tožnik v pritožbi sploh ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021839
SPZ člen 77, 77/5. OZ člen 35. ZOR člen 47.
mejni spor - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje po pravični oceni - izvensodna poravnava - ničnost poravnave - predmet obveznosti - evidentiranje meje
Izvensodna poravnava brez potrebne geodetske izmere ni bila izvršljiva, saj na njeni podlagi ni bilo mogoče evidentirati meje v uradni evidenci GURS. To tudi pomeni, da je predmet obveznosti (potek meje) te izvensodne poravnave nedoločen in nedoločljiv, zato je bila izvensodna poravnava s tega vidika nična (47. člen ZOR, sedaj 35. člen OZ). Zato je moralo sodišče urediti mejo v tem postopku, ob sodelovanju sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je opravil potrebno geodetsko izmero, da bo mogoče na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve (v zvezi s skico terenske meritve, ki je sestavni del sklepa sodišča) evidentirati spremembe v zemljiškem katastru oziroma v nepremičninskih evidencah.
SZ-1 člen 111, 111/2. SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje pogodbe - pravni naslov za uporabo nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - priznano dejstvo - pritožbena novota
Zgolj bivanje toženca in njegove družine tudi po 31.5.2017 v sporni nepremičnini ne pomeni podaljšanja oziroma sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas.
Glede na ugotovitev, da toženec za uporabo nepremičnine nima pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino tožniku.
pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi sporno zemljišče predstavljalo pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev v K. 1 in k stavbam K. 2. Na podlagi te ugotovitve izvedenke je sodišče prve stopnje, glede na citirane zakonske določbe, pravilno po uradni dolžnosti v postopek pritegnilo še skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb iz K. 2.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, to je za vzpostavitev zdravja, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ), vendar te skrbnosti ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čimbolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo pravila, standardi, zmožnosti in praksa.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obsegu zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu
Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V sodni praksi se upošteva domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita. Okoliščina, da gre za denarna sredstva, ki so pred ali ob smrti zapustnika na zapustnikovih računih, pa je eno od dejstev, ki jih sodišče upošteva pri presoji, čigava pravica je bolj ali manj verjetna. Na pravdo so največkrat napoteni dediči, ki zatrjujejo drugačno stanje, kot ga izkazuje bančna evidenca.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZIZ člen 65. ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 10.
nedopustnost izvršbe - vlaganje v nepremičnino - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - nova stvar - posebno premoženje - darilo - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Toženka sicer res ni eksplicitno navedla, da naj sodišče v primeru, da bi se ugotovilo, da vendarle gre za skupno premoženje (čemur je sicer vseskozi nasprotovala), ugotovi višji toženčev delež na njem od tožničinega. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno sprejelo zakonsko domnevo o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, kljub nekaterim trditvam in ugotovitvam, ki to domnevo zanesljivo izpodbijajo.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki pošteno ravna v pravnem prometu. Izvršilni postopek pa ni pravni promet, zato ima originarno pridobljena, a nevknjižena pravica zakonca prednost.
Zakonca sta skupaj ustvarila novo stvar, s tem ko sta drugemu tožencu podarjeno nepremičnino v III. gradbeni fazi dokončala (spremenila) v hišo, ki je primerna za bivanje.