DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022443
OZ člen 160, 179.. ZDR-1 člen 179.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sodba presenečenja - varne delovne razmere - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnica je spornega dne med nekajminutnim odmorom med delovnim časom zapustila proizvodno halo in stopila ven na podest. Ko je tam stala, se je robni del podesta odlomil, v posledici česar je tožnica padla 30 cm nižje in si hudo poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da prvo tožena stranka v zvezi s podestom ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Tožnica ni soprispevala k nastanku škode. Tudi če bi imela namen sestopiti s podesta na pločnik po krajši poti (sodišče prve stopnje je sicer prepričljivo sledilo tožnici, da tega namena ni imela), ne da bi pri tem uporabila stopnice, ji s tem ni mogoče očitati nepazljivega ravnanja, saj se je škodni dogodek zgodil zaradi odloma plošče podesta že pri stanju tožnice na podestu in ne pri sestopanju s podesta. Pa tudi, če bi do odloma plošče prišlo med sestopanjem s podesta na pločnik (ne da bi pri tem uporabila stopnice), ob dejstvu, da je prvo tožena stranka vedela, da delavci na tak način sestopajo s podesta, tega pa ni preprečila, ter ob dejstvu, da takšno sestopanje ne bi pomenilo povečanega tveganja za nastanek poškodb, saj je bila višina sestopa s podesta na pločnik 30 cm, tožnici ne bi bilo mogoče očitati ničesar, kar bi bilo možno ovrednotiti kot njen soprispevek k škodnemu dogodku.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravni naslov za posest - bolj verjetna pravica
Zgolj dejstvo, da je lahko pritožnik kot lastnik (sosednjega) poslovnega prostora oziroma posameznega dela stavbe št. 42 uporabljal sporne sanitarije še ne pomeni, da je na njih pridobil (so)lastninsko pravico. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1, po katerem je pogoj za priposestvovanje vsaj deset let trajajoča lastniška posest na posameznem delu stavbe, pri čemer se šteje, da je posest lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1). Pritožnik ne zatrjuje pravnega naslova za posest spornih sanitarij, temveč trdi le, da sta bila oba poslovna prostora št. 41 in 42 v osnovi združena kot en del s sanitarijami, kar pa, kot že rečeno, ne drži. Nasprotno pa V.V. lastninsko pravico na spornih sanitarijah izkazuje s pravnim naslovom - kupoprodajno pogodbo z dne 20. 3. 1987 (19. člen ZVEtL-1), zaradi česar sodišče druge stopnje njegovo pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
priča - povrnitev stroškov priči - nadomestilo plače
V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.
Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 24. 5. 2011 na skupni seji sveta delavcev, sindikatov družb, predstavnikov družb ter regijskih vodij sprejela sklep o znižanju plač zaposlenih, pri čemer je bil odstotek znižanja premo sorazmeren z višino plače in je veljal za vse zaposlene, katerih plača ne dosega oziroma presega 800,00 EUR bruto. Na podlagi tega sklepa je tožena stranka tožnici brez njenega pisnega soglasja v vtoževanem obdobju mesečno izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožena stranka za uveljavitev navedenega ukrepa ni sklenila nobenega sporazuma ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi predvidel znižanje tožničinega plačila za delo v spornem obdobju in je v obračunu tožničine plače ta ukrep realizirala pod postavko "... - poslovni ukrep". Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo znižanje tožničine plače v spornem obdobju nezakonito.
univerzalni pravni naslednik družbe - stečajni postopek - pobot najemnine
Tožena stranka je na podlagi prodajne pogodbe o nakupu poslovne celote postala univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika pri opravljanju dejavnosti nasada drevesnic, nanjo pa na podlagi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ ter drugega odstavka 4. člena Zakupne pogodbe (priloga A3) ni prešla pravica do pobota kupnine za odplačno pridobljena zemljišča z zakupnino za ta zemljišča.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - zavrženje zahteve
V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
V skladu s temeljnim pravilom, ki je zapisano v določbi prvega odstavka 95. člena ZKP, ima izrek obsodilne sodbe praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Sodišče lahko obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka samo izjemoma in še to v primeru, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati (primerjaj četrti odstavek 95. člena ZKP in prvi odstavek 97. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020328
KZ-1 člen 53, 53/2, 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/6.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - stranska denarna kazen - enotna kazen - izvršljivost izreka - vrsta odločbe - sodba
O spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči v skladu s šestim odstavkom 129.a člena ZKP predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen, s sodbo, ne s sklepom.
Izrek sodbe, s katero sodišče pretvori denarno kazen v zaporno, mora vsebovati znesek oziroma višino neplačane denarne kazni in pretvorbo (preostanka) neplačane denarne kazni v dneve zapora.
stranska intervencija - detektivska dejavnost - detektiv
Intervenientka ima pravni interes v tem sporu, saj je detektivska agencija v pogodbenem razmerju s toženo stranko in je zaradi morebitnega regresnega zahtevka zainteresirana za izid spora med tožnikom in toženo stranko.
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik si je spornega dne protipravno prilastil 40 litrov goriva-nafte, ki jo je natočil v rezervoar svojega osebnega vozila, pri tem pa ga je zalotila policija. Taka kršitev, kot jo je storil tožnik, je resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), ob ugotovitvi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je v zadevi bistveno le, ali je družba E. d. o. o. po posredovanju toženca z družbama C d. d., in B. d. o. o., sklenila pogodbo, pri čemer je vsebina posla povezana s telekomunikacijami, torej, ali gre za pogodbo, ki bi jo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja toženca, sklenili navedeni družbi s tožečo stranko. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje ni v celoti pravilno, saj je odločilno, ali družba E. d. o. o. opravlja telekomunikacijske dejavnosti, in ne dejavnosti, povezane s telekomunikacijami. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da je toženec posredoval pri sklenitvi pogodbe, ki pomeni kršitev konkurenčne prepovedi. Če družba E. d. o. o. opravlja le finančno administrativne storitve, ki so povezane z opravljanjem telekomunikacijske dejavnosti C. d. d., ter mu iz tega naslova B. d. o. o. preko E. d. o. o. izstavlja račune za gostovanje v omrežju, ni mogoče šteti, da E. d. o. o. opravlja konkurenčno dejavnost tožeči stranki.
Rok za vložitev ugovora je pričel teči 28. 11. 2017 in se iztekel 5. 12. 2017, zato je ugovor tožnice, vložen 15. 1. 2018, vložen po preteku 8-dnevnega roka za vložitev ugovora. Sklep sodišča prve stopnje, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo zavrže je tako pravilno.
Tožena stranka je v predsodnem postopku postopala v okviru pooblastila, ki ji je bilo dano za odločanje po diskrecijski pravici. Ob ugotovitvi, da pogoji, da bi se tožniku izjemoma priznala pravica do denarne socialne pomoči niso izpolnjeni, je njegovo zahtevo utemeljeno zavrnila, kot je to pravilno pojasnilo in obrazložilo že sodišče prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe v zvezi s težkimi socialnimi razmerami za rešitev sporne zadeve niso odločilne.
Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je šlo pri tatovih, ki so ukradli uri, za profesionalne tatove, odločilno je, da sta bili obe tatvini objektivno gledano (video posnetka) zelo spretno izpeljani, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavzelo stališče, da je toženka ravnala z ustrezno skrbnostjo in za nastanek škode tožeče stranke ni odgovorna.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
dodatek za pomoč in postrežbo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - pokojninska dajatev
V konkretnem primeru je ob smiselni uporabi 197. člena ZPIZ-2 potrebno o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih šteti, da je tožena stranka po izteku 60-ih dni od vročitve nezakonitega prvostopenjskega posamičnega upravnega akta zašla v zamudo z izplačilom razlik med dodatkom za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in dosojenim višjim dodatkom za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Za razlike mesečnih zneskov, zapadlih v plačilo do 2. 10. 2017 je dolžna obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od 3. 10. 2017 dalje do plačila, od vseh vnaprej dospevajočih razlik pa od zapadlosti vsakokratne mesečne razlike dodatka v plačilo do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00022732
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 163, 163/7.. ZPP člen 163, 163/7.
odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena ZST-1 za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili.