stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - javna površina - javno dobro - izvrševanje posesti - redno izvrševanje služnosti - priposestvovalna doba - aktivna legitimacija
Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica posameznega dela stavbe št. 3 na naslovu G., ki v naravi predstavlja poslovni prostor v stavbi na parc. št. 1655/0, k. o. ..., in v korist katere tožnica zahteva ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti hoje, vožnje z manjšimi vozički in vozili ter parkiranje. Tožnica je aktivno legitimirana za svoj del nepremičnine, za katerega trdi, da je priposestvovala služnost. Ostali (so)lastniki so izvrševali posest vsak zase in ne skupaj kot celota za celotno nepremičnino, niti niso izvrševali posesti za tožnico.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021839
SPZ člen 77, 77/5. OZ člen 35. ZOR člen 47.
mejni spor - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje po pravični oceni - izvensodna poravnava - ničnost poravnave - predmet obveznosti - evidentiranje meje
Izvensodna poravnava brez potrebne geodetske izmere ni bila izvršljiva, saj na njeni podlagi ni bilo mogoče evidentirati meje v uradni evidenci GURS. To tudi pomeni, da je predmet obveznosti (potek meje) te izvensodne poravnave nedoločen in nedoločljiv, zato je bila izvensodna poravnava s tega vidika nična (47. člen ZOR, sedaj 35. člen OZ). Zato je moralo sodišče urediti mejo v tem postopku, ob sodelovanju sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je opravil potrebno geodetsko izmero, da bo mogoče na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve (v zvezi s skico terenske meritve, ki je sestavni del sklepa sodišča) evidentirati spremembe v zemljiškem katastru oziroma v nepremičninskih evidencah.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
V konkretni zadevi je bila osumljenka dlje časa zaposlena pri sodišču kot pripravnica, nato kot strokovna sodelavka, v letih 2000 do 2003 pa je bila zaposlena kot sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki je v skladu z določbo drugega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih organizacijska enota Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Osumljenka je bila nato od leta 2003 do 2011 državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu, sedaj pa na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu deluje kot odvetnica, kot to izhaja iz podatkov spisa, in se tako še naprej redno srečuje in sodeluje s sodniki tega sodišča. Navedene okoliščine tako predstavljajo tehten razlog, zaradi katerega bi lahko bil ustvarjen videz pristranskosti, če bi o zadevi odločal katerikoli sodnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ker ni zagotovljenega zunanjega videza nepristranskosti, je Višje sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 35. člena ZKP predlogu predsednice Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru.
S pravnomočno sodbo med istimi pravdnimi strankami je bilo pravnomočno ugotovljeno, da gre pri dveh vlaganjih (v celoti) za darilo I. B. v korist J. B. Ker je tako, ti vlaganji ne moreta biti hkrati (niti delno) tudi darili v korist O. B.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnik v ugovoru ni zatrjeval.
SPZ člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 300, 300/3, 300/4, 310, 310/1. ZPP člen 181, 181/2. ZGJS člen 76, 76/1.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za tožbo - priposestvovanje - priposestvovanje idealnega deleža - idealni delež solastnika - nepremičnina v solastnini
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je priposestvovanje idealnega deleža v vtoževanem primeru dopustno. Da je to v tej zadevi življenjsko, se strinja tudi višje sodišče. V tej zadevi namreč ne gre za posest idealnega deleža, ki v naravi ni določljiv.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka - zakonski rok
Glede na to, da je obsojenki rok za obročno odplačilo stroškov kazenskega postopka potekel 15. 8. 2018, bi bil njen predlog še pravočasen, če bi ga pri sodišču podala do tega datuma.
ZKP člen 83, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 21, 25, 35.
izločitev dokazov - izločitev zapisnika - zapisnik o zasegu predmetov - bistvene kršitve določb zkp - razlogi o odločilnih dejstvih
Predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, brezpredmetno.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - hiter postopek - dokazna ocena - metodološki napotek - dokazna pravila
Načelo proste presoje dokazov je eno izmed temeljnih načel, ki velja za ocenjevanje dokazov. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. T. i. dokaznih pravil, ko bi bila v naprej abstraktno določena vrednost določenega dokaza, pa naš pravdni postopek ne pozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020829
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 172-5, 173, 240. ZPP člen 212.
začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - postopek prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - informativni dokaz - kršitev obveznosti poročanja
Dolžnik trdi, da začasna odredba, izdana v (zaradi začetka postopka prisilne poravnave) prekinjenem predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom (St 001 z dne 18. 9. 2015, ki dolžniku med drugim prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine - hotela) v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom nima nobenega učinka. Dolžnik je želel doseči razveljavitev navedene začasne odredbe, vendar je, kot je v sklepu Cst 434/2018 zapisalo višje sodišče, „neutemeljeno stališče dolžnika, da začasna odredba v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že (samo) zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave“. V nasprotju s pritožnikom višje sodišče ocenjuje, da navedena zakonska rešitev ni protiustavna. Ni prepričljivo pritožnikovo poudarjanje, da vztrajanje pri začasni odredbi pomeni, da dolžnik ne more izvesti prisilne poravnave in da to predstavlja izvotlitev njegove pravice do finančnega prestrukturiranja. Začasna odredba, izdana v predhodnem stečajnem postopku, varuje stečajne upnike, dolžnik pa se tekom postopka prisilne poravnave lahko z upniki sporazume o načinu, kako kljub izdani začasni odredbi pripraviti tak NFP, na podlagi katerega bo sprejeta in uspešno izvedena prisilna poravnava. Še posebej je treba poudariti možnost dogovarjanja s predlagateljem začasne odredbe.
Obtoženec je z denarjem, za katerega je vedel, da ga je družba X. pridobila s kaznivim dejanjem, razpolagal tako, da je kot zastopnik družbe X. odrejal nakazila iz računa družbe X. na račun banke Z. v praviloma nekoliko zmanjšanih in razdrobljenih zneskih, da je izgledalo, kot da je družba X. sicer nezakonito pridobljen denar pridobila na zakonit način. S tem pa je uresničil znake nadaljevanega kaznivega dejanja pranje denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1B v zvezi s 54. členom istega zakona, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da je šlo za denar velike vrednosti, pri tem pa je obtoženec tudi vedel, da bo razkritje izvora denarja oteženo in je to dopustil. Takšno ravnanje pa vsekakor presega znake kaznivega dejanja prikrivanja po 217. členu KZ-1, ki zajema zgolj prikrivanje samega predmeta kaznivega dejanja, ne pa tudi njegovega izvora.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/7. ZZK-1 člen 80, 245, 245/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki izbrisne tožbe - učinki zaznambe spora - zaznamba izbrisne tožbe
Posledica zamude tridnevnega roka iz tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP ni zavrnitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
Pomembno je, da je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP. Vendar pa je presoja, ali se določen predmet sme prodajati v stečajnem postopku, pridržana že sklepu o prodaji. To pa hkrati tudi pomeni, da morajo upniki vse razloge, zakaj prodaja določenega premoženja v stečaju ni dopustna (kot so pritožbeni razlogi, da gre za stvar izven pravnega prometa, enako velja za razloge v zvezi z ničnostjo akta o etažiranju), uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o prodaji.
Sodna odločba, izdana v postopku po izbrisni tožbi, bo učinkovala tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo le pod razveznim pogojem (tretji in četrti odstavek 80. člena ZZK-1). Zato niso utemeljene navedbe drugega pritožnika, da uspeh z izbrisno tožbo ne bo učinkoval proti nadaljnjim pridobiteljem lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021591
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 25, 26.
nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - naklep - nezavestna malomarnost
Zlasti je opozoriti na opis dejanja, v katerem so določno navedeni predpisi, ki bi jih naj obdolžena kršila, kot tudi posledice, ki bi jih naj s temi kršitvami povzročila. To je pomembno, kajti obdolžena je v zagovoru med drugim zatrjevala, da je vsaj v delu obravnavanega obdobja ravnala skladno s temi predpisi, v preostalem delu pa tako zaradi novo nastalih objektivnih okoliščin ni mogla več ravnati. Posredi so odločilna dejstva, od katerih je odvisna presoja protipravnosti obdolženkinega ravnanja, ki v primeru objektivne nemožnosti ravnati po predpisih, ne more biti podana.
Po takšnih razlogih sta zavestna sestavina naklepa iz 25. člena KZ-1 in pogojno imenovana zavestna sestavina pri nezavestni malomarnosti iz 26. člena KZ-1 izenačeni. To ne gre že zaradi razlike v krivdnih oblikah, hkrati pa so razlogi zaradi združevanja, znova pogojno imenovane zavestne sestavine pri nezavestni malomarnosti z voljno sestavino direktnega naklepa v nadaljevanju v precejšnji meri med seboj v nasprotju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021611
OZ člen 72, 72/3, 73, 73/1, 199, 200, 200/1, 206, 766, 785, 786, 786/1. ZFPPIPP člen 56, 122, 122/4, 126, 126/1, 246, 343, 343/4, 355, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - nedovoljena pritožba - procesna legitimacija drugih oseb do vložitve pritožbe - pogodba o naročilu (mandat) - poslovodstvo brez naročila - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - prenehanje naročila - začetek stečaja
Ne glede na to, da gre pri Dogovoru za dvostransko pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in pri kateri nobena od strank ni (v celoti) izpolnila obveznosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da za odločitev v tem primeru ni mogoče uporabiti določil ZFPPIPP, v katerih so vsebovana posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Pogodba, s katero se ena od strank zaveže drugi stranki, da bo zanjo opravila določene posle, je pogodba o naročilu. V obravnavani zadevi je zato potrebno upoštevati določbe OZ in ZFPPIPP, ki se nanašajo na posebnosti, do katerih pride pri naročilu, ko se nad naročiteljem začne stečajni postopek. V takšnem primeru preneha naročilo tedaj, ko prevzemnik zve za dogodek, zaradi katerega naročilo preneha. Na podlagi neizpodbojne domneve, določene v četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP velja, da je prevzemnik naročila izvedel za začetek stečajnega postopka s potekom osmih dni po objavi oklica o začetku postopka. Zaradi stečaja ni prenehalo le upravičenje Odvetniške pisarne za nadaljevanje poslov, temveč tudi notranje razmerje med njo kot prevzemnikom in stečajnim dolžnikom kot naročnikom poslov. Ugasnili sta tako zaveza Odvetniške pisarne, da bo za dolžnika opravila posle zastopanja, kot tudi zaveza stečajnega dolžnika, da bo Odvetniški pisarni za opravljen trud plačal.
stroški - odgovor na ugovor - obrazloženost ugovora - vročitev ugovora upniku v odgovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odgovor na ugovor vložil po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor ter da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične. Dolžnica je v ugovoru obrazloženo nasprotovala upnikovi terjatvi po višini. Trdila je, da je od kredita 190.000,00 EUR črpala sredstva le v višini 150.000,00 EUR, preostanka v znesku 40.000,00 EUR pa ni nikoli koristila, in da je banki vrnila 50.130,00 EUR, zato je zahteva upnika po znesku 141.506,09 EUR neupravičena. Za svoje trditve je predlagala zaslišanje strank, priče in predložila listinski dokaz. Glede na takšno vsebino ugovora je upnik po prejemu dopisa sodišča z dne 16. 9. 2015, iz katerega izhaja, da je ugovor dolžnice obrazložen, in v katerem ga je sodišče pozvalo k vložitvi odgovora in opozorilo na posledico iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru dolžnice sledilo. V izogib takšni posledici je na ugovor moral odgovoriti.
Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, pritožbeno sodišče meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZOPOKD člen 4, 25, 26, 26/2.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev
Navedba, da je obtoženi kot direktor in solastnik obdolžene pravne osebe najprej poklical oškodovanca in mu naročil, da s svojim avtodvigalom sodeluje pri montaži, nato pa na pomisleke oškodovanca, da mu obdolžena pravna oseba zaradi svoje prezadolženosti ne bo mogla plačati opravljenega dela, slednjemu zagotovil, da mu bo v primeru neplačila s strani obdolžene pravne osebe sam plačal na podlagi cesijske pogodbe z obdolženo pravno osebo ter mu naročil, naj račun izstavi na obdolženo pravno osebo, s čimer je oškodovanca zavedel, da je opravil naročeno delo in izstavil račun, misleč, da mu bo obtoženi slednjega poravnal, česar pa ni storil in tega tudi ni imel namena storiti že na začetku, nedvomno zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040653
URS člen 14, 22, 72, 72/1, 72/2, 72/3.. OZ člen 133, 133/3.. SPZ člen 75.. ZVO-1 člen 3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 110a, 110a/6, 110b.
prekomerni hrup - prepoved prekomernih imisij - čezmerna obremenitev okolja - nepremoženjska škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - škoda, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - tehtanje interesov - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - test sorazmernosti
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) glede odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja, vključno z odškodninsko odgovornostjo, določa objektivno odgovornost povzročitelja. Stroški subsidiarnega ukrepanja države ali občine namreč ne pokrivajo stroškov odškodninskih zahtevkov oškodovancev zaradi posledic čezmerne obremenitve okolja. Vendar pa s tem ni izključena odgovornost povzročitelja okoljske škode nasproti tretjim osebam v skladu z OZ. Imisije kljub preseženim mejnim oziroma kritičnim vrednostim v Uredbi, ne predstavljajo podlage za pravno priznano škodo, zaradi česar sodišče prve stopnje tudi ni kršilo 14. člena Ustave (enakosti pred zakonom) in 22. člena Ustave (enakega varstva pravic). Izhajajoč iz okoliščine, da so kritične vrednosti skupnega hrupa v povprečju presežene le za 1,5 %, za 3,4 % pa so presežene kritične vrednosti kazalca hrupa za noč, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo stopnjo kršitve pravic tožeče stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije v zunanjem okolju, kot tako izrazito nizko, da ne dosega stopnje resne kršitve in da ne ugotavlja nesorazmernosti med stopnjo kršitve, ki jo mora tožeča stranka trpeti in med koristmi, ki jih ima tožeča stranka zaradi stanovanja v mestu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-3.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - cenilno poročilo - pisni izvid in mnenje - zahtevnost mnenja - zelo zahtevno mnenje
Ravno zaradi cenitve osmih premičnin je sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega cenilnega poročila, zato pritožbeni očitki izvedenca o tem, da sodišče ni upoštevalo obsežnosti cenilnega poročila za izdelavo osmih različnih pozicij (ne le ene) niso utemeljeni.