CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00021438
OZ člen 190, 289. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - zapadlost terjatve - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - neupravičena obogatitev - dejstva, ki jih stranka ne zanika - čas izpolnitve
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje enači zapadlost terjatve z dolžniško zamudo. Načeloma pa, in kar je bistveno, da obveznost nedvomno dospe v plačilo z upnikovim zahtevkom (ali opominom), kar pomeni, da bi obravnavana terjatev tožnika kot upnika dospela v plačilo najkasneje ob vložitvi te tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021591
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 25, 26.
nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - naklep - nezavestna malomarnost
Zlasti je opozoriti na opis dejanja, v katerem so določno navedeni predpisi, ki bi jih naj obdolžena kršila, kot tudi posledice, ki bi jih naj s temi kršitvami povzročila. To je pomembno, kajti obdolžena je v zagovoru med drugim zatrjevala, da je vsaj v delu obravnavanega obdobja ravnala skladno s temi predpisi, v preostalem delu pa tako zaradi novo nastalih objektivnih okoliščin ni mogla več ravnati. Posredi so odločilna dejstva, od katerih je odvisna presoja protipravnosti obdolženkinega ravnanja, ki v primeru objektivne nemožnosti ravnati po predpisih, ne more biti podana.
Po takšnih razlogih sta zavestna sestavina naklepa iz 25. člena KZ-1 in pogojno imenovana zavestna sestavina pri nezavestni malomarnosti iz 26. člena KZ-1 izenačeni. To ne gre že zaradi razlike v krivdnih oblikah, hkrati pa so razlogi zaradi združevanja, znova pogojno imenovane zavestne sestavine pri nezavestni malomarnosti z voljno sestavino direktnega naklepa v nadaljevanju v precejšnji meri med seboj v nasprotju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020829
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 172-5, 173, 240. ZPP člen 212.
začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - postopek prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - informativni dokaz - kršitev obveznosti poročanja
Dolžnik trdi, da začasna odredba, izdana v (zaradi začetka postopka prisilne poravnave) prekinjenem predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom (St 001 z dne 18. 9. 2015, ki dolžniku med drugim prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine - hotela) v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom nima nobenega učinka. Dolžnik je želel doseči razveljavitev navedene začasne odredbe, vendar je, kot je v sklepu Cst 434/2018 zapisalo višje sodišče, „neutemeljeno stališče dolžnika, da začasna odredba v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že (samo) zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave“. V nasprotju s pritožnikom višje sodišče ocenjuje, da navedena zakonska rešitev ni protiustavna. Ni prepričljivo pritožnikovo poudarjanje, da vztrajanje pri začasni odredbi pomeni, da dolžnik ne more izvesti prisilne poravnave in da to predstavlja izvotlitev njegove pravice do finančnega prestrukturiranja. Začasna odredba, izdana v predhodnem stečajnem postopku, varuje stečajne upnike, dolžnik pa se tekom postopka prisilne poravnave lahko z upniki sporazume o načinu, kako kljub izdani začasni odredbi pripraviti tak NFP, na podlagi katerega bo sprejeta in uspešno izvedena prisilna poravnava. Še posebej je treba poudariti možnost dogovarjanja s predlagateljem začasne odredbe.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka - zakonski rok
Glede na to, da je obsojenki rok za obročno odplačilo stroškov kazenskega postopka potekel 15. 8. 2018, bi bil njen predlog še pravočasen, če bi ga pri sodišču podala do tega datuma.
V zvezi s skrbnostjo velja še poudariti, da odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost pa zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
ZPP člen 324, 496, 496/1. ZST-1 člen 18, 18/1, 34, 34/4, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 1122.
napoved pritožbe - spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - zavrženje predloga - enkratno plačilo sodne takse - začetek postopka
V primeru, ko taksa za pritožbeni postopek po napovedi pritožbe ni plačana, ni takse za pritožbeni postopek. Posledično tudi ne more biti taksne obveznosti za domnevo umika napovedi pritožbe.
Če se pravdni postopek začne s tožbo, se pritožbeni postopek začne s pritožbo, in ne že z napovedjo pritožbe. Zgolj iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek že ob napovedi pritožbe, namreč ni mogoče sklepati, da se že takrat začne pritožbeni postopek. To bi namreč pomenilo, da se pritožbeni postopek začne, še preden se v celoti zaključi postopek pred sodiščem prve stopnje. Napoved pritožbe je torej le procesna predpostavka za vložitev pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023201
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - utemeljen sum - begosumnost - priporni razlog begosumnosti
Z navedbo, da ni podan utemeljen sum obema obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, se ni moč strinjati. Sodišče prve stopnje je okoliščine, ki utemeljujejo vložitev obtožnice obrazložilo v 11. točki sklepa, še bolj podrobno pa je utemeljen sum naveden v obrazložitvi obtožbe. Tega pa pritožbena izvajanja obeh pritožnikov niso mogla omajati.
Navedba češ, da je obdolženec zainteresiran za končanje predmetnega postopka in nima nobenega interesa, da ne bi ostal v Republiki Sloveniji, pa tudi nima takšne teže, da bi kakorkoli omajala pravilnost zaključka, da je begosumna nevarnost pri obdolžencu ni podana.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2, 14a, 14a/3. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - javno objavljeni podatki na ajpes - trditveno in dokazno breme - gotovinsko poslovanje - nov plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na podatke iz letnega poročila iz leta 2016, saj so bili to zadnji javno objavljeni podatki o finančnem in premoženjskem stanju tožene stranke. Če pa je tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz teh podatkov, bi morala že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse sama zatrjevati in dokazovati aktualne razmere. Tega pa ni storila.
Tožena stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa z odločitvijo, da se ji plačilo sodne takse odloži za en mesec, ni bila seznanjena. S tem se je seznanila šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa. Če pa jo je vezal fiksno določeni rok za plačilo sodne takse 21. 12. 2018, ki je nastopil že sedem dni po vročitvi izpodbijanega sklepa, pa je bila tako kljub enomesečnem odlogu plačila (glede roka plačila) dejansko v slabšem položaju, kot pa če bi bil njen predlog za odlog plačila sodne takse zavrnjen.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/2, 12b, 14a, 14a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pomanjkljive trditve - podatki o premoženjskem stanju - unovčenje premoženja - kratkoročne terjatve - ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (kar se je v tem primeru tudi zgodilo), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.
Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni bilo pravnomočno odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga, s tem pa tek roka iz izdanega plačilnega naloga.
Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 30. 3. 2011 in od naslednjega dne so začele teči zakonske zamudne obresti.
začetek postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - načelo materialne resnice - vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa
Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja.
Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja.
V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.
ZUJF člen 167.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4.
nadomestilo za ločeno življenje - javni uslužbenec
Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine, temveč je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljala svoje delo v drugem kraju. Zato ji pravica do nadomestila za ločeno življenje na podlagi 167. člena ZUJF in 4. člena Aneksa h KPND ne pripada in je zahtevek tožnice za nadomestilo za ločeno življenje od 1. 12. 2016 pravilno zavrnjen.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - izrek sodnega opomina
Inkriminirane obdolženčeve besede: "Dečko, ima da legneš. Ganjaču te do smrti, imam ja puno para," pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Namreč takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec zaradi neurejenega poslovnega razmerja v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje zgoraj opisane okoliščine obravnavanega primera, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje in telo, ki pri oškodovancu lahko objektivno povzroči občutek ogroženosti in prestrašenosti.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 46.
zdraviliško zdravljenje
Ne drži navedba, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za napotitev tožnika na zdraviliško zdravljenje glede povrnitve funkcionalnih sposobnosti. Glede opredelitve navedenega pravnega pojma in napolnitve tega pojma je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da navedeno določilo ne moremo uporabljati na takšen način, da bi pri zavarovancih prišlo do popolne povrnitve funkcionalnih sposobnosti samo z realizacijo zdraviliškega zdravljenje v naravnem zdravilišču. Tudi v tem primeru je potrebno povrnitev funkcionalnih sposobnosti pri tožniku obravnavati glede na možnosti, ki jih ima ob svojih boleznih, saj njegovo stanje ne bo nikoli takšno, kot je pri zdravih zavarovancih. Pomembno je, da zdraviliško zdravljenje bistveno pripomore k izboljšanju in vzdrževanju funkcionalne sposobnosti tožnika in se bo v posledici tega tudi izboljšala njegova motorika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma nanašala le na 11. 7. 2014, temveč da je bil tožnik 8. 7. 2014 po telefonu obveščen o odredbi za čakanje na domu do nadaljnjega, brez časovne omejitve. Posledično je zato pravilno sklepalo, da tožnikova odsotnost od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ne pomeni neopravičene odsotnosti z dela v smislu določbe 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2014 nezakonita.
nadomestilo zaradi manjše plače - sprememba predpisa
Po določbi prvega odstavka 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Tožnik je imel priznano pravico po določbah ZPIZ/92 in jo je tudi užival. Skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPIZ/92 se namreč nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačuje od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo. Pri tožniku je sicer prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, vendar pa skladno z novimi omejitvami, kot so mu bile priznane z že citirano sodbo sodišča prve stopnje, še ni začel delati. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage, da bi tožnik ostal brez nadomestila, torej da bi mu že priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu prenehalo, novega nadomestila pa zaradi dejstva, da še ni začel delati skladno z novimi omejitvami, še nima priznanega. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS. Poudarilo je, da ZPIZ-1 (enako tudi ZPIZ-2) govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način za poseg v pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost. V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačevanja nadomestila za invalidnost (oziroma nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu) bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali gre celo za odpoved pogodbe o zaposlitvi) v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.