nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - brezposelnost - vodenje evidenc - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Čeprav tožnik ni izrecno predlagal izvedbo dokazov v smeri tega, da je bil izbrisan iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje, ne da bi mu bilo to znano in ne da bi o tem dobil kakršnokoli odločbo, bi moralo sodišče, ob oceni, da to dejstvo ni bilo razčiščeno, je pa odločilnega pomena za odločitev v zadevi, že po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti in ugotoviti, ali trditve in izpoved tožnika, da ni prejel odločbe ZRSZ o izbrisu iz evidence, držijo.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Fikcija vročitve je dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil.
V skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je predvidena sodna odpoved pogodbe ne pa tudi sodni odstop od pogodbe v primeru kršitev.
Najemna pogodba je bila v delu, ki se nanaša na postavitev lokala, razvezana. Torej je prenehala pravica tožene stranke, da na najeti poslovni prostor na lastne stroške postavi lokal. Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha, kar pa ne pomeni, da preneha pravno razmerje med nekdanjima pogodbenima strankama. V skladu z določili 111. člena OZ lahko namreč razveza pogodbe vzpostavi reparacijske, odškodninske in tudi verzijske zahtevke.
Tožena stranka ni izkazala, da vračilo demontiranega lokala ni mogoče. Ker tožena stranka ni zahtevala vračila demontiranega lokala je tako glede na zgoraj pojasnjeno njen zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi nesklepčen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zatrjevani dejstvi odstranitve lokala in njegove neizročitve toženi stranki sami po sebi še ne izkazujeta koristi tožeče stranke.
V primeru prenehanja pogodbe nastopi odškodninska obveznost samo, če so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske obveznosti. Ti so: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter krivda.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogi
Kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019624
KZ-1 člen 241, 241/2, 242, 242/2. ZKP člen 169, 169/7, 181, 181/1-4.
nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - zavrnitev zahteve za preiskavo - gospodarska dejavnost
Kot je to prepričljivo pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, se kaznivo dejanje, kot se je očitalo M.M., lahko stori le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, oziroma ga lahko stori le tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
postavitev več izvedencev - presoja izvedenskega mnenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Naloga sodišča je, da vsako mnenje izvedenca kritično presodi ter da presoja mnenja izvedenca poteka prav tako po načelu proste presoje dokazov, pri čemer so za sprejem izvedenskega mnenja s strani sodišča odločilni samo strokovna utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenske argumentacije.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12, 12/5.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 16.
institucionalno varstvo - dedni dogovor
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tudi v sporni zadevi postopati po določbah Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Tožnik je sicer res podpisal izjavo, da se zavezuje za teto poskrbeti iz naslova preužitka. Seznanjen je bil, da bo njegov prispevek k doplačilu domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva 140,00 EUR mesečno, kar je v višini najnižjega dodatka za pomoč in postrežbo izplačanega preko ZPIZ‑a. Navedena izjava je bila podana v postopku imenovanja skrbnika za posebni primer za teto. Tožnik je torej v tem postopku oziroma v postopku v zvezi z domsko oskrbo moral skrbeti in varovati njene pravice kot njen skrbnik. Istočasno pa ni mogel varovati svojih pravic, torej pravice do odločitve, koliko je sam dolžan prispevati k domski oskrbi za teto. V tem primeru tudi ne gre za izjavo kot je urejena v petem odstavku 12. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi se tožnik s posebno izjavo skladno z določbami Pravilnika zavezal k celotnemu oziroma delnemu plačilu storitev z izjavo, ki bi jo priložil prošnji. Tega tudi pritožba ne oporeka. Ker torej tožnikove izjave ni mogoče šteti kot izjave, s katero se je zavezal, da bo k domski oskrbi doplačeval 140,00 EUR mesečno, tak zaključek pomeni, da je potrebno njegovo vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev obravnavati po določbah Uredbe. Prispevek k plačilu storitve je namreč znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe).
Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.
V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 46.
zdraviliško zdravljenje
Ne drži navedba, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za napotitev tožnika na zdraviliško zdravljenje glede povrnitve funkcionalnih sposobnosti. Glede opredelitve navedenega pravnega pojma in napolnitve tega pojma je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da navedeno določilo ne moremo uporabljati na takšen način, da bi pri zavarovancih prišlo do popolne povrnitve funkcionalnih sposobnosti samo z realizacijo zdraviliškega zdravljenje v naravnem zdravilišču. Tudi v tem primeru je potrebno povrnitev funkcionalnih sposobnosti pri tožniku obravnavati glede na možnosti, ki jih ima ob svojih boleznih, saj njegovo stanje ne bo nikoli takšno, kot je pri zdravih zavarovancih. Pomembno je, da zdraviliško zdravljenje bistveno pripomore k izboljšanju in vzdrževanju funkcionalne sposobnosti tožnika in se bo v posledici tega tudi izboljšala njegova motorika.
Pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini imajo v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (prvi odstavek 156. člena ZDR). Tožena stranka se svoje obveznosti o zagotavljanju tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, ki so povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji v tujini.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - učinek pravnomočnega sklepa
Izvedenec sicer ni predlagal omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, a glede na to, da je pridržani sam zapustil kraj izvedbe dokazov, je ocena sodišča prve stopnje, da v trenutnem stanju ni sposoben sodelovati v postopku, vseeno pravilna. Okoliščina, da je sodišče takšno odločitev sprejelo brez predloga izvedenca (kakršnega predvideva 64. člen v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), pa na pravilnost sklepa iz II. točke izreka ni mogla vplivati.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 236a.. KZ-1 člen 296, 296/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bistvo očitanega ni v tem, da tožnik ni ravnal strokovno, temveč da je ravnal skrajno preko meja dopustnega ravnanja. Navedeno ne kaže na nasprotujoče si razloge v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v primeru VIII Ips 131/2016 je šlo za podobno zavzemanje tožnika (kateremu je bilo sicer očitano nasilje drugačne vrste), da bi bilo potrebno natančneje (z izvedencem) raziskati, ali je deloval v okviru stroke. Tako kot v navedenem primeru tudi v obravnavanem primeru ni bilo potrebno pridobiti izvedenskega mnenja o strokovnem postopanju, saj ni šlo npr. za očitek neke mejne, težko določljive prekoračitve pravil stroke, ampak za očitek nasilja nad oskrbovanko.
Ni pomembno, kakšno bi bilo na splošno strokovno postopanje v podobnih primerih s problematičnimi oskrbovanci. Sporno ravnanje z mladoletno, ki je trajalo dlje časa (dve uri), se izmika vprašanjem strokovnosti takšnega ravnanja in vodi le v presojo delovnopravnih posledic zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020254
KZ-1 člen 49, 49/2, 323, 323/1, 323/2,. ZKP člen 373. ZPrCP člen 44.
konkretizacija pritožbenih očitkov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo vzročnosti - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti vzročna zveza - krivda - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je vzrok za nastanek prometne nesreče v pravno nevzdržnem ravnanju obdolženca, ko je pri svoji vožnji kršil 44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa varnostno razdaljo med vozili. Po načelu vzročnosti je namreč obdolženca zaradi nezadostne varnostne razdalje pred spredaj vozečim vozilom ob močnem zaviranju z vozilom zaneslo na odstavni pas, kjer je trčil v voznika tovornega vozila, ki se je tam nahajal zaradi okvare na tovornem vozilu in je v posledici poškodb na kraju prometne nesreče umrl.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 30. 3. 2011 in od naslednjega dne so začele teči zakonske zamudne obresti.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - izrek sodnega opomina
Inkriminirane obdolženčeve besede: "Dečko, ima da legneš. Ganjaču te do smrti, imam ja puno para," pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Namreč takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec zaradi neurejenega poslovnega razmerja v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje zgoraj opisane okoliščine obravnavanega primera, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje in telo, ki pri oškodovancu lahko objektivno povzroči občutek ogroženosti in prestrašenosti.
kaznivo dejanje goljufije - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena
S pritožbo pa ni mogoče soglašati niti v delu, ko nasprotuje zavrnitvi dokaznega predloga po zaslišanju priče M.P. Kot je obrazloženo v točki 3 izpodbijane sodbe, namreč dejstvo, da bi naj 1. 1. 2015, torej približno leto dni po izvršenem kaznivem dejanju, bil vdor v obdolženkin facebook profil in bi naj bila izbrisana spletna stran trgovine, namreč v ničemer ne dokazuje, da si obdolženka od oškodovanca ni izposodila denarja, kot skuša to prikazati obdolženkin zagovornik tudi v pritožbi.
ZUJF člen 167.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4.
nadomestilo za ločeno življenje - javni uslužbenec
Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine, temveč je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljala svoje delo v drugem kraju. Zato ji pravica do nadomestila za ločeno življenje na podlagi 167. člena ZUJF in 4. člena Aneksa h KPND ne pripada in je zahtevek tožnice za nadomestilo za ločeno življenje od 1. 12. 2016 pravilno zavrnjen.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 212, 212/1, 212/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 158, 158/1, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - nedenarna obveznost - odločitev o stroških postopka - postopek za določitev sodnih penalov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - standardizirana vloga - elektronska vložitev vloge - nerazumljiva vloga - potrebni stroški za izvršbo - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga - način in čas izpolnitve obveznosti - vrnitev zadeve v nov postopek
Kadar upnik vloži takó standardizirano vlogo kot tudi predlog za izvršbo/določitev sodnih penalov, je treba vsebino zahtevanega pravnega varstva presojati po pisni vlogi, v primeru nejasnosti pa stranko prej pozvati k razjasnitvi zadeve.
Upnik predloga za določitev sodnih penalov ne more vložiti v standardizirani vlogi, če pa jo izpolni, ima na voljo le vlogo z vsebino predloga za izvršbo.
Ali in kdaj je dolžnica izpolnila (vse) obveznosti iz izvršilnega naslova, katerih izpolnitev zahteva upnica, je upoštevaje upničin umik predloga v tem postopku ključno vprašanje za odločitev o priglašenih stroških postopka obeh strank.