kaznivo dejanje goljufije - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena
S pritožbo pa ni mogoče soglašati niti v delu, ko nasprotuje zavrnitvi dokaznega predloga po zaslišanju priče M.P. Kot je obrazloženo v točki 3 izpodbijane sodbe, namreč dejstvo, da bi naj 1. 1. 2015, torej približno leto dni po izvršenem kaznivem dejanju, bil vdor v obdolženkin facebook profil in bi naj bila izbrisana spletna stran trgovine, namreč v ničemer ne dokazuje, da si obdolženka od oškodovanca ni izposodila denarja, kot skuša to prikazati obdolženkin zagovornik tudi v pritožbi.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotavljalo, kdaj je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR-1, ki določa da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in skladno s pravilom o dokaznem bremenu ugotovilo, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med strankama sklenjen 12. 6. 2017, da je do tega dne tožnik opravljal delo pri toženi stranki in da je sporazumna odpoved z dne 12. 5. 2017 nezakonita. Zavzemanje tožene stranke, da bi se zaradi dejstva, da je tožnik res podpisal listino, na kateri je na roko s kemičnim svinčnikom zapisan datum 12. 5. 2017, štelo, da je tožnik s toženo stranko sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenil 12. 5. 2017 glede na druge ugotovljene okoliščine primera ni utemeljeno. Zgolj dejstvo, da je na tej listini zapisan datum 12. 5. 2017, ne pomeni, da je bila ta listina podpisana tega dne. Na podlagi drugih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je tožnik vse do 12. 6. 2017 opravljal delo pri toženi stranki ter da je bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenjen 12. 6. 2017. Tako je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo že 12. 5. 2017, ko ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - brezposelnost - vodenje evidenc - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Čeprav tožnik ni izrecno predlagal izvedbo dokazov v smeri tega, da je bil izbrisan iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje, ne da bi mu bilo to znano in ne da bi o tem dobil kakršnokoli odločbo, bi moralo sodišče, ob oceni, da to dejstvo ni bilo razčiščeno, je pa odločilnega pomena za odločitev v zadevi, že po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti in ugotoviti, ali trditve in izpoved tožnika, da ni prejel odločbe ZRSZ o izbrisu iz evidence, držijo.
Pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini imajo v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (prvi odstavek 156. člena ZDR). Tožena stranka se svoje obveznosti o zagotavljanju tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, ki so povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji v tujini.
Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.
ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-1.. OZ člen 184.. URS člen 14.
vdovska pokojnina - smrt stranke v postopku - nepremoženjska škoda - dediči
Pritožbeno sodišče je stališče o tem, ali lahko dedič umrlega zavarovanca kot njegov pravni naslednik v njegovem imenu nadaljuje spor in uveljavlja priznanje neke pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njeno izplačilo že zavzelo v več zadevah. Poudarilo je, da je v zvezi s temi vprašanji že Vrhovno sodišče RS zavzelo drugačno stališče od prvotnega, glede procesne predpostavke obstoja stranke, procesnega nasledstva in glede podedljivosti terjatve za povračilo nepremoženjske škode (ki je osebne narave) v zadevi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016. Po tem stališču je terjatev za povračilo nepremoženjske škode, ki je strogo osebne narave, podedljiva terjatev, kljub temu, da je tožnik umrl v času postopka. Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki je odvisna od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. V primeru dedičev je nastopilo materialno in posledično procesno nasledstvo, ker so dediči pravdna stranka že od smrti prednika, formalni vstop dedičev v pravdo nima konstitutivnega, ampak zgolj dekleratorni značaj.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V 2. odstavku 11. člena ZBPP je določeno, da brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč še niso bila opravljena. Glede na naveden abstraktni dejanski stan je tožnik zaradi uspeha v sporu dejansko upravičen do priglašenih 300 točk za tožbo, 2 % materialnih stroškov, oboje povečano za DDV, kot uveljavlja v pritožbi.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje poslovodje - odločanje družbenikov - odločanje v razumnem roku
Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 46.
zdraviliško zdravljenje
Ne drži navedba, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za napotitev tožnika na zdraviliško zdravljenje glede povrnitve funkcionalnih sposobnosti. Glede opredelitve navedenega pravnega pojma in napolnitve tega pojma je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da navedeno določilo ne moremo uporabljati na takšen način, da bi pri zavarovancih prišlo do popolne povrnitve funkcionalnih sposobnosti samo z realizacijo zdraviliškega zdravljenje v naravnem zdravilišču. Tudi v tem primeru je potrebno povrnitev funkcionalnih sposobnosti pri tožniku obravnavati glede na možnosti, ki jih ima ob svojih boleznih, saj njegovo stanje ne bo nikoli takšno, kot je pri zdravih zavarovancih. Pomembno je, da zdraviliško zdravljenje bistveno pripomore k izboljšanju in vzdrževanju funkcionalne sposobnosti tožnika in se bo v posledici tega tudi izboljšala njegova motorika.
Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 22, 22/1, 22/3, 25.. ZSPJS člen 14.
obstoj delovnega razmerja - izobrazbeni pogoj
Tožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za delovno mesto producent. Vendar, ker je bil ugotovljen obstoj elementov delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi obstoj delovnega razmerja. Takšna odločitev temelji na 18. členu ZDR-1, ki določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V takem primeru se na podlagi drugega odstavka 13. člena ZDR-1 delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno v celoti pravilna, saj je na podlagi navedenih določil sklepanje pogodb civilnega prava zloraba, ki jo zakon kaznuje z domnevo o obstoju delovnega razmerja.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas in za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno priznalo stroške konference s stranko v višini 50 točk. Iz tar. št. 39, XXI. poglavja izhaja, da lahko sodišče prizna tudi točke za posvete, nasvete in mnenja in sicer, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah. Prizna jih torej le, če gre za samostojno storitev. Glede na obrazložen stroškovnik, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bila po prejemu odgovora na tožbo potrebna konferenca s stranko in je za to storitev priznalo 50 točk. Pritožbeno sodišče s tako oceno sodišča prve stopnje soglaša. Pri tem poudarja, da je potrebno vsak primer posebej obravnavati.
znižanje plačila vrtca - otroški dodatek - znižanje osebnega dohodka
Če je zaradi izplačevanja periodičnega dohodka v nižjem znesku, ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan, je podan enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega, torej dejanski stan iz 7. odstavka 15. člena ZUPJS. Ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek, je potrebno šteti, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka.
Ne glede na to, da tožnik že zato, ker v času odločanja sodišča prve stopnje ni imel mandata direktorja tožene stranke, ne more zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, pritožbeno sodišče opozarja še na to, da v ZDR-1 ni podlage, da bi se v individualnem delovnem sporu delodajalcu naložilo, naj s kandidatom sklene pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (24. člen ZDR-1), ne glede na to, ali je bil postopek izbire kandidata (tudi direktorja) končan. Zato se tožnik neutemeljeno zavzema, da je tožena stranka dolžna z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma da bo njeno sklenitev nadomestila izpodbijana sodba, tožniku je namreč lahko kvečjemu odškodninsko odgovorna, če so za to dokazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 53/5, 54, 54/2, 73.
Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo. Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe.
V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana.
Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.
Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Fikcija vročitve je dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno uveljaviti le v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom. Pravnomočnost je ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost pravno urejenih razmerij. Glede na 158. člen Ustave RS3 (Ustava) je razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Tudi v konkretnem primeru le, če bi bile izpolnjene vse predpisane predpostavke iz ZUP.
Torej, če bi bil predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP) in izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Glede na 1. točko 260 člena ZUP-a, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
V skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je predvidena sodna odpoved pogodbe ne pa tudi sodni odstop od pogodbe v primeru kršitev.
Najemna pogodba je bila v delu, ki se nanaša na postavitev lokala, razvezana. Torej je prenehala pravica tožene stranke, da na najeti poslovni prostor na lastne stroške postavi lokal. Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha, kar pa ne pomeni, da preneha pravno razmerje med nekdanjima pogodbenima strankama. V skladu z določili 111. člena OZ lahko namreč razveza pogodbe vzpostavi reparacijske, odškodninske in tudi verzijske zahtevke.
Tožena stranka ni izkazala, da vračilo demontiranega lokala ni mogoče. Ker tožena stranka ni zahtevala vračila demontiranega lokala je tako glede na zgoraj pojasnjeno njen zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi nesklepčen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zatrjevani dejstvi odstranitve lokala in njegove neizročitve toženi stranki sami po sebi še ne izkazujeta koristi tožeče stranke.
V primeru prenehanja pogodbe nastopi odškodninska obveznost samo, če so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske obveznosti. Ti so: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter krivda.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 37, 37/2, 40.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZPP člen 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - trditveno in dokazno breme - III. kategorija invalidnosti
Dokazno breme glede izpolnitve dolžnosti iz 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI je res na delodajalcu, vendar mora tudi delavec zatrjevati, da je delodajalec imel prosta ustrezna delovna mesta in katera bi to lahko bila. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena na drugo stranko, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.