CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020392
ZPP člen 325, 328. OZ člen 6, 8, 22, 377, 379, 1013, 1016, 1016/2, 1017, 1017/2, 1017/4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6.
sodba s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - poprava sodbe - očitna pomota - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - odmera stroškov postopka - izostanek odločitve o pravdnih stroških - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - poroštvo - priprava pogodbe s strani ene od pogodbenih strank - gospodarski subjekt - ponudba - načelo enake vrednosti dajatev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti - domneva oderuških obresti - terjatev iz gospodarske pogodbe - fizična oseba kot porok - zakoniti zastopnik družbe - poslovodna funkcija - obseg porokove odgovornosti - poroštvena izjava - oblika poroštvene izjave - poroštvo za bodočo obveznost - neizterljivost terjatve
Edina razlika med sodbo s skrajšano obrazložitvijo in sodbo s polno obrazložitvijo, je dodana obrazložitev v slednji, kar pomeni, da se izreka obeh sodb ne smeta razlikovati, oz. se izrek sodbe s skrajšano obrazložitvijo v sodbo s polno obrazložitvijo zgolj prepiše.
Opustitev sodišča, da odloči o pravdnih stroških, ne predstavlja očitne pomote v smislu 328. člena ZPP, pač pa gre za vsebinsko napako pri odločanju, ki je s popravo sodbe ni mogoče odpraviti.
Dopolnitev sodbe brez predloga strank ni dopustna.
Okoliščina, da je tožeča stranka sama v celoti pripravila vse pogodbe in ostale listine (menične, poroštvene izjave), ne izkazuje njene nepoštenosti, pa tudi dejstvo, da je ravnala pri tem sebi v prid, samo po sebi ni zavržno. To, da zgolj ena od strank sestavi in oblikuje vsebino pogodb in spremljajočih dokumentov, je v poslovnem svetu prej pravilo kot izjema. Celo sodi v okvir standarda dobrega gospodarstvenika, ki na trgu ponuja značilne proizvode ali storitve, da pripravi tudi vzorce/osnutke pogodb, saj se s tem olajšuje njihovo sklepanje.
Načelo enake vrednosti dajatev ni neposredno uporabljivo, saj drugi odstavek 8. člena OZ izrecno pove, da mora zakon posebej določiti, v katerih primerih ima kršitev tega načela pravne posledice. Načelo ekvivalentnosti dajatev se torej operacionalizira izključno skozi z zakonom določene institute (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba, domneva oderuških obresti ipd.).
Na domnevo oderuških obresti bi se eventuelno lahko skliceval le porok (ki je sprejel poroštvo za obveznosti z gospodarske pogodbe), če je po svojih siceršnjih osebnih okoliščinah oseba, ki mu je varstvo domneve iz prvega odstavka 377. člena OZ namenjeno; če gre za fizično osebo, za katero se zahteva nižji standard skrbnosti, za osebo, ki ni v nikakršni „gospodarski“ povezavi z gospodarskim subjektom, za obveznost katerega je dal poroštvo. Porok, ki je zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta, ki je v tej funkciji tudi sprejel obveznost gospodarskega subjekta, za katerega je dal poroštvo kot fizična oseba, se zato na domnevo oderuških obresti iz 377. člena OZ ne more uspešno sklicevati.
Porok, ki je bil zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta v času, ko je ta subjekt prevzel tudi vse obveznosti, za katere je dal poroštvo, se prav tako ne more sklicevati na nedoločenost svoje poroštvene izjave, ki jo je dal za nedoločeno bodočo obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022058
ZOZP člen 1a. ZPP člen 253, 286b. OZ člen 153, 153/3.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nezgoda - povzročitev prometne nesreče - zapustitev kraja dogodka - odhod s kraja nesreče - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - posredovanje osebnih podatkov - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - regresni zahtevek zavarovalnice - regres zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - pisno izvedensko mnenje - ustno podajanje izvedenskega mnenja - opustitev zaslišanja izvedenca - izvedenec cestnoprometne stroke - potek prometne nesreče - osebno stanje oškodovanca - načelo popolne odškodnine
Toženec je v prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti navedel, da je ob vzvratni vožnji začutil rahel trk, zato je avto ustavil, ga premaknil in izstopil, ob zaslišanju pa je nadalje pojasnil, da je oškodovanki, ki je ležala na tleh, pomagal vstati, pri čemer je opazil odrgnino na nogi. Moral se je torej zavedati, da je s svojim ravnanjem povzročil prometno nesrečo, pri čemer za izgubo zavarovalnih pravic ni bistveno, da ni bil seznanjen z obsežnostjo oškodovankinih poškodb, prav tako ni odločilno, da ga slednja ni zaprosila za osebne podatke in da ni imel namena pobegniti s kraja dogodka. Zaradi opustitve obveznosti posredovanja svojih podatkov in podatkov o zavarovanju pred zapustitvijo kraja nezgode je izgubil zavarovalne pravice.
Osebno stanje oškodovanca, ki pogojuje nastanek večjega obsega škode in se razvije spontano ali je prirojeno, ne more predstavljati razloga za prisojo nižje odškodnine oziroma razbremenitev povzročitelja škode odgovornosti za nastalo škodo.
pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera
Pravilen je zaključek, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje iz drugega odstavka 217. člena SPZ, zato vprašanje dobre vere, ki je pogoj za priposestvovanje desetletnega izvrševanja služnosti po prvem odstavku 217. člena SPZ, ob dejanskem 20 letnem izvrševanju služnosti ni več bistveno vprašanje, s katerim bi se moralo sodišče podrobneje ukvarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022068
OZ člen 5, 7, 35, 82, 82/2, 87, 88, 89, 95, 99, 190, 190/1, 592, 592/1. ZPSPP člen 2, 10, 19. ZDDV-1 člen 36, 36/6. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6. ZPP člen 353, 358, 358-5.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - predmet najema - stvarna napaka - površina poslovnih prostorov - znižanje najemnine - ničnost pogodbenega določila - valorizacija denarnih obveznosti - stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - kogentni pravni predpis - konvalidacija - obračun obratovalnih stroškov - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava
Nepravilna izmera pripadajočih skupnih prostorov sama po sebi še ne potrjuje obstoja stvarne napake na predmetu najema, ki bi tožečo stranko upravičevala k znižanju najemnine. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, bi se lahko najemnik upiral plačilu najemnine za večjo površino le v primeru, če bi dokazal, da je bila najemnina med pogodbenima strankama dogovorjena kot cena na m2 in bi bila pri tem upoštevana celotna površina kot površina "neto delovnih prostorov".
Ker pogodba zaradi predmeta pogodbe ni nična, ni nično niti pogodbeno določilo o višini dogovorjene mesečne najemnine.
Če se določeni zneski v davčno osnovo ne vštevajo, od njih tudi ni mogoče obračunati DDV, posledično pa ni dovoljen niti dogovor, da je tožeča stranka dolžna plačati za račun z vključenim DDV še dodaten DDV.
Dogovor o prefakturiranju računa z vključenim DDV in nato povečanim še enkrat za DDV ne predstavlja pogodbenega področja, glede katerega se pogodbeni stranki lahko prosto dogovarjata.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
URS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 227, 227/10, 251, 251/1, 371, 371/2, 285e.
izločitev dokazov - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P. sicer ne povzema izrecnih izjav obdolženega D. S. o očitanem kaznivem dejanju, niti tega ne zatrjuje obramba v predlogu za izločitev dokazov. Vendar pa se izvedensko mnenje (glede na dejanske ugotovitve na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov) v celoti vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženega, torej na nedovoljen dokaz. Zato je posledično logično, da se sodna odločba na to izvedensko mnenje ne more in ne sme opirati. Ta prepoved sicer nima izrecne podlage v prvem odstavku 251. člena ZKP, in tudi ne zahteva izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, vendar je treba upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno-posledično iz izločene, nedovoljene izpovedbe obdolženega iz faze preiskovalnih dejanj. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma z reprodukcijo izločenega nedovoljenega dokaza.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - vzpostavitev etažne lastnine
Za uporabo 47. člena SPZ v postopku izvedbe etažne lastnine po ZVEtL-1 mora stranka navesti razloge za uporabo te določbe.
ZPDZC člen 18, 18/1, 21a, 21a/3, 21a/4. ZPDZC-C člen 8, 8/3, 8/4. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-5, 23, 23/1, 23/1-5, 27. OZ člen 17, 17/2, 241. Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe - globa za prekršek - vračilo sredstev - obvezna vsebina pogodbe - pogodbena razširitev odgovornosti
Obveznost vračila javnih sredstev je po noveli ZPDZC-C veljala zgolj tedaj, če je bila taka obveznost dogovorjena s pogodbo.
Pritožnik spregleda, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec in še nadalje določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ustavno sodišeč je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
Neracionalno bi bilo, da bi moral dolžnik praktično skupaj z ugovorom ali v zelo kratkem času po vložitvi podati še predlog za nasprotno izvršbo, ko sploh še ne ve, ali je utemeljeno ugovarjal sklepu o izvršbi ali ne.
Upnik še neutemeljeno nasprotuje plačilu zakonskih zamudnih obresti, ker po njegovem v nobenem primeru ni mogel postati nepošten. Sodišče prve stopnje navedlo pravilno materialnopravno podlago 193. člen OZ. Ugotovilo je, da je dolžnik zahteval zakonske zamudne obresti od izterjevanega zneska od datuma, ko je upnik prejel poziv dolžnika na prostovoljno vračilo preplačila. Prejema poziva v pritožbi ne zanika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil upnik od dneva izvensodnega poziva v zamudi, kajti takrat je vedel, da bo moral neupravičeno prejeta sredstva vrniti in ni bilo mogoče govoriti o njegovi dobri veri1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00023439
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/4. OZ člen 49, 49/1, 49/2, 131.
prodajna pogodba - prevara - odškodnina
Toženec je pri tožniku povzročil zmoto z namenom, da bi ga napeljal k sklenitvi prodajne pogodbe ter je škodo povzročil naklepno. Tožnikova pravica do odškodnine izhaja iz splošnih pravil odškodninskega prava, saj ima stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, pravico zahtevati povrnitev nastale škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020744
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/1, 365, 365-1, 365-3. ZGD-1 člen 384. ZIZ člen 15, 272, 273.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - izključitev manjšinskih delničarjev - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - standard obrazloženosti odločbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval prepoved obravnavanja in sprejemanja skupščinskih sklepov pod 3. točko dnevnega reda 30. seje skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018. Ker je ta datum že minil, tretja seja skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018 pa je bila tudi že izvedena, upnik prepovedi, ki jo je zahteval s predlogom za izdajo začasne odredbe, ne more več doseči. V tem delu je zato upnik izgubil pravni interes za pritožbo, zato jo je pritožbeno sodišče v tem obsegu zavrglo.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sta predloga tako povezana, da zaradi zavrnitve predloga za prepoved skupščini, predloga za prepoved poslovodstvu niti ni vsebinsko obravnavalo. Sklep sodišča prve stopnje zato v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ne more preizkusiti.
povrnitev škode - odgovornost drugih za mladoletnika - nadzorstvo šole - dolžna skrbnost učitelja
Toženka ni dokazala, da je bil učitelj v razredu v času poškodovanja tožnika. Zato je pravilno zaključilo tudi, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnikom opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
Neutemeljeno in tudi napačno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je obdolžencu za prvo kaznivo dejanje določilo kazen šest mesecev zapora in za drugo kaznivo dejanje en mesec zapora, nato pa mu izreklo enotno kazen šest mesecev zapora, pri odmeri enotne kazni kršilo to določbo zakona in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Pritožnik namreč ne upošteva določbe četrtega odstavka 46. člena KZ-1, da se zapor izreka za cela leta in cele mesece, na cele dni pa le v primeru (določene ali izrečene) kazni do šestih mesecev zapora. V kolikor bi sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo enotno kazen šest mesecev in petnajst dni zapora, bi torej kršilo določbo četrtega odstavka 46. člena KZ-1, če pa bi mu izreklo enotno kazen sedem mesecev zapora, pa bi kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ker bi izrečena enotna kazen dosegla seštevek posameznih določenih kazni ter bi v obeh primerih zagrešilo kršitev kazenskega zakona določeno v določbi 5. točke 372. člena ZKP. Glede na navedeno v primeru določenih kazni, kot jih je v izpodbijani sodbi odmerilo sodišče prve stopnje, načelo asperacije izjemoma prevlada načelo absorpcije, ki pomeni, da hujša kazen obsega oziroma vključuje tudi milejšo kazen, ki je bila določena za posamezno kaznivo dejanje. Po tem načelu se izreče kot enotna kazen samo najhujša izmed kazni, določenih za posamezna kazniva dejanja.
procesna sposobnost - procesna nesposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ničnost pogodbe - ugotavljanje (ne)prištevnosti
Ker toženec ves čas postopka ni bil sposoben samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj (ni bil pravdno sposoben), v postopku pred sodiščem prve stopnje pa je nastopal sam in (še) ni imel zakonitega zastopnika, je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020234
OZ člen 631. ZPP člen 358, 358-3.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - varstvo podizvajalca - pravica do poplačila - stečaj glavnega izvajalca
Ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po oceni pritožbenega sodišča ne terja razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje, saj jo pritožbeno sodišče lahko odpravi sámo. Gre namreč (le) za pisno ovrednotenje dveh listinskih dokazov, v katera je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo ter glede katerih sta stranki imeli zadostno možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP).
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu). Tudi če je plačal, mora riziko plačila nepravi osebi nositi sam in navedeno na pravico podizvajalca do poplačila ne more imeti vpliva.
Vtoževana terjatev je letna članarina. Ker se ne nanaša na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta ter ima določeno višino, gre za občasno terjatev. Za take terjatve velja triletnik rok zastaranja.