sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ponovitev dokaza - odpoved pooblastila za zastopanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe tretjega odstavka 307. člena ZKP, kjer so kot formalni pogoji za sojenje obtoženca v nenavzočnosti določeni sledeči pogoji:
- obtoženec na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bil v redu povabljen,
- na glavni obravnavi je navzoč njegov zagovornik,
- obtoženec je bil pred tem že zaslišan.
Poleg formalnih pogojev pa je potrebno zadostiti tudi materialnemu pogoju, to je, da obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni nujna. Na glavni obravnavi dne 7. 4. 2018 za sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj, ker obtoženec na narok ni pristopil po svoji krivdi. Izpolnjen pa je materialnopravni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, saj je bil na tem naroku prebran le izpisek iz kazenske evidence, ta dokaz pa je bil na naslednjem naroku glavne obravnave v obtoženčevi prisotnosti ponovljen. Kršitev tretjega odstavka 307. člena ZKP pa predstavlja le bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje med glavno obravnavo in za katero bi pritožnik, v kolikor bi želel uspeti, moral utemeljiti zakaj je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar pa ni storil.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je obtožencu na naroku glavne obravnave dne 17. 5. 2018, potem ko je svojemu zagovorniku odvetniku D. D. odpovedal pooblastilo, istega odvetnika postavilo kot zagovornika po uradni dolžnosti, ni bilo pravilno. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da to lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev obtoženčeve pravice do obrambe. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil to zadnji narok glavne obravnave, na katerem je odvetnik D. D. podal le še obsežno končno besedo. To pa pomeni, da je zagovornik svoje delo še naprej opravljal korektno, kvalitetno in v korist obtoženca, medtem ko je bila obrazložitev obtoženca, zakaj je zagovorniku odpovedal pooblastilo, povsem posplošena. Pritožnik tudi ni z ničemer utemeljil zakaj je njegova postavitev kot zagovornika po uradni dolžnosti lahko vplivala ali je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato so tudi te pritožbene navedbe povsem neutemeljene.
sklep o prenosu terjatve - pravnomočen sklep - sklep o rubežu terjatve
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo in sklep o prenosu je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Ureditvena začasna odredba je po svoji naravi izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, kar velja tudi pri začasnih odredbah o ureditvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem. V tej zadevi je bistveno, da se z začasno odredbo tudi v vmesnem obdobju ohrani izvajanje stikov, ko je zaradi novonastalih okoliščin (preselitev nerezidenčnega starša v oddaljen kraj) z meritorno odločitvijo treba režim stikov urediti na novo. Kriteriju največje koristi otrok je v postopku zavarovanja v ključni meri zadoščeno že s tem, da se stiki med otroki in nerezidenčnim staršem ne pretrgajo, da se omogoči njihova medsebojna povezanost še naprej in s tem prepreči njihova odtujitev, najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa je predmet ureditve s končno odločitvijo.
povrnitev škode - odgovornost drugih za mladoletnika - nadzorstvo šole - dolžna skrbnost učitelja
Toženka ni dokazala, da je bil učitelj v razredu v času poškodovanja tožnika. Zato je pravilno zaključilo tudi, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnikom opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - skaženost - pravno priznana škoda
Tožnikova spremenjena zunanjost tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega standarda zahtevanega objektivnega kriterija pravno priznane škode. Pritožbeno sodišče se zato strinja s pritožnico, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno tožniku priznalo odškodnino za skaženost v višini 500,00 EUR.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je motorno olje, ki ga je toženec skladiščil in uporabljal za ogrevanje, nevaren odpadek, za katerega zakonodaja, ravno zaradi njegove potencialne nevarnosti za ljudi in okolje, predpisuje stroga merila in pogoje za zbiranje, skladiščenje ter nadaljnjo predelavo. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da gre za nevarno stvar, njegovo zbiranje, skladiščenje in uporaba pa je nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ in je toženec, ki je odpadno olje uporabljal za ogrevanje, zato za škodo, ki je nastala v posledici njegovega izlitja, odgovoren ne glede na krivdo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
OZ člen 179. ZPP člen 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38-1.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera pravdnih stroškov - odškodninski zahtevek - nagrada za posvet in konferenco s stranko - nagrada za zastopanje na naroku - zahtevek do zavarovalnice - uspeh po temelju in po višini
Odškodnina se po ustaljeni sodni praksi določa upoštevaje načelo objektivne pogojenosti odškodnin, ki se odraža v skladnosti sodne prakse v podobnih primerih, korigirano z načelom individualizacije, ki upošteva osebne lastnosti oškodovanca.
delitev solastne nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - fizična delitev stanovanja - ugovor izključne lastnine - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - zemljiškoknjižno stanje - prodaja nepremičnine (stanovanja)
Če bi prva nasprotna udeleženka v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitve solastne nepremičnine. Glede na njene navedbe, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020239
ZPP člen 13, 115, 183, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 360, 360/1. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZODPol člen 88.
izpraznitev in izročitev stanovanja - službeno stanovanje - nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - tožba na sklenitev najemne pogodbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - predlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - predhodno vprašanje
Če je toženec tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre z vložitvijo nasprotne tožbe. Ker postopek za mirno rešitev spora pred Državnim odvetništvom RS skladno s 27. členom ZDOdv ni bil končan do konca glavne obravnave, sodišče pa ni ugodilo predlogu toženca za preložitev naroka za glavno obravnavo, je bila tožencu odvzeta možnost vložiti nasprotno tožbo. Potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora je namreč procesna predpostavka za vložitev (nasprotne) tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00019494
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1.
ničnost pogodbe - nedopustna podlaga - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
Prvi toženec je imel pravico razpolagati z nepremičninami, kar je tudi storil in nepremičnine z obravnavano prodajno pogodbo prodal drugemu tožencu. Šlo je za tipično prodajno pogodbo, katere namen ni bil izigrati tožnikovega očeta.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije - okoliščine, pomemebne za odločbo sodišča - okoliščine za odmero kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Obdolženi je bil namreč predkaznovan tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ko mu je bila izrečena pogojna obsodba, obravnavano kaznivo dejanje pa je obdolženi storil v preizkusni dobi.
povračilo stroškov - specifikacija računa - pogodba o poslovnem sodelovanju - vodja gradbišča
Pogodba namreč ne določa niti obveznosti sprotnega zaračunavanja ″potroškov″ niti tega, da bi bila pisna potrditev ″potroškov″ s strani toženke pogoj za terjanje njihovega povračila. Pravdni stranki tudi sicer nista več v pogodbenem razmerju in sta v medsebojnem sporu, zato ni mogoče od tožnika zahtevati, da bi moral pridobiti pisno potrditev ″potroškov″ s strani toženke. V situaciji, ko je tožnik po ugovoru toženke, da ″potroški″ niso specificirani, ″potroške″ specificiral, zanje priložil račune, ki se glasijo na toženko in ki jih je založil v gotovini, ter dnevnik, toženka pa je nato še vedno ugovarjala, da se o ″potroških″ v zvezi z delom ne more izjaviti in da bi moral obračune predlagati sproti, je tožbenemu zahtevku v tem delu (na podlagi sklenjene pogodbe) treba ugoditi.
Zavzemanje pritožbe toženke, da naj bi bili dobropisi, ki jih je tožnik po podaji predloga aneksa oziroma v času pogajanj o spremembi pogodbe toženki ponudil zavoljo ohranitve nadaljnjega poslovnega sodelovanja, veljavni in da naj bi izkazovali obstoj ustnega dogovora o znižanem plačilu, je neutemeljeno, saj je toženka s podajo novega predloga aneksa tožnikovo ponudbo zavrnila. Do ustnega dogovora o znižanem plačilu ni prišlo in tožnik je bil nato tisti, ki je od pogodbe (pisno) odstopil.
Ustni dogovor o znižanem plačilu tudi ni razviden iz ustnega dogovora o mesečni realizaciji, saj tudi slednjega toženka ni izkazala.
nasilje v družini - opredelitev nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - življenjska in ekonomska skupnost - nasilje nad otrokom - psihično nasilje - prepustitev stanovanja - časovna omejitev trajanja ukrepov
Ker nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil lastnik, solastnik ali skupni lastnik hiše, ali da bi obstajala pravna podlaga za bivanje v hiši, sodišče prve stopnje izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 21. člena ZPND ni časovno omejilo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ustavno sodišeč je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.