Invalidnost je po ZPIZ-2 podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pri tem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno uposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
dodatek za pomoč in postrežbo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - pokojninska dajatev
V konkretnem primeru je ob smiselni uporabi 197. člena ZPIZ-2 potrebno o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih šteti, da je tožena stranka po izteku 60-ih dni od vročitve nezakonitega prvostopenjskega posamičnega upravnega akta zašla v zamudo z izplačilom razlik med dodatkom za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in dosojenim višjim dodatkom za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Za razlike mesečnih zneskov, zapadlih v plačilo do 2. 10. 2017 je dolžna obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od 3. 10. 2017 dalje do plačila, od vseh vnaprej dospevajočih razlik pa od zapadlosti vsakokratne mesečne razlike dodatka v plačilo do plačila.
ZST-1 člen 3, 3/4. ZST-1 tarifna številka 91011, 91012. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 88.
sodna taksa - zemljiškoknjižni postopek - plačilo sodne takse - vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju terjatve - oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - poenotenje sodne prakse
Zaradi poenotenja sodne prakse je pritožbeno sodišče pritrdilo razlagi zakona, predstavljeni na obeh izobraževanjih: Taksa za zemljiškoknjižne postopke je posebej urejena v tarifnih številkah 91011 do 91021. V tarifni številki 91012 je predpisana za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve hipoteke taksa v višini 50,00 EUR, v opombi a pa je izrecno določeno, da se takso po predhodnih tarifnih številkah (med drugim tudi za 91012) plača tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti. Izjema je, če gre za vpis, ki je takse oproščen, po izrecni določbi opombe c pa se taksa ne plača za vknjižbo pridobitve hipoteke le, če je pridobljena na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
V skladu s temeljnim pravilom, ki je zapisano v določbi prvega odstavka 95. člena ZKP, ima izrek obsodilne sodbe praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Sodišče lahko obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka samo izjemoma in še to v primeru, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati (primerjaj četrti odstavek 95. člena ZKP in prvi odstavek 97. člena ZKP).
ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 110/1-8, 116, 116/3.. ZPP člen 155.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preiskovalno načelo - prekluzija dokazov - neupravičen izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 34. člena ZDSS-1 izvesti dokaze, tudi če so podani prepozno. Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno, in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS določbe 34. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti. Preiskovalno načelo torej sodišča ne zavezuje k temu, da bi ugotavljalo dejstva, glede katerih stranki nista pravočasno predlagali izvedbe dokazov.
Spornega dne se tožnik ni bil več dolžan oglasiti na delu pri toženi stranki, zato je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik pet dni neupravičeno izostal z dela (po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1) neutemeljen.
ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZKP člen 149a.. ZNPPol člen 113.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - policist - nezakonito pridobljen dokaz
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo s strani policije nezakonito pridobljene dokaze. Policija kritičnega dne ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov (tajnega opazovanja tožnika) po 149.a členu ZKP, ampak opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta. Policija je imela za snemanje črpališča ustrezno pravno podlago. Kot izhaja iz izpovedi kriminalista, je snemal kraj (črpališče), na katerega je prišel tudi tožnik. Tako kriminalist ni tajno nadzoroval tožnika, ampak je opazoval območje, torej črpališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
stranska intervencija - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravni interes intervenienta - pravna korist - ekonomski interes
Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP.
Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020248
ZVKSES člen 23, 24. OZ člen 465. ZPP člen 360, 360/1.
prodajna pogodba - odškodnina - nevložitev tožbe - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrite napake - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napaki - notifikacija napak - jamčevalni zahtevek - grajanje napak - jamčevalni rok - stroški postopka
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je določilo 465. člena OZ, ki ureja primere, ko je prodajalec vedel za napako, specialno, zato kupca zahtevka ne bi izgubila niti v primeru zamude roka za notifikacijo ali grajanje napak, res pa v sodni praksi in teoriji še ni izoblikovanega enotnega stališča o časovni zamejenosti uveljavljanja napake. Priporočilo o dveletnem roku, ki ga v pritožbah ponujata pritožnika, bi lahko bilo sprejemljivo le glede roka za notifikacijo napak, nedvomno pa je tak rok prekratek glede grajanja napak, saj se sicer položaj kupcev v primeru dobrovernih ali nedobrovernih prodajalcev sploh ne bi razlikoval. Pravilnejša se zdi razlaga, da se v takem primeru prekluzivni rok ne uporabi in torej, če sodišče ugotovi, da je kršitelj za napako vedel ali bi moral vedeti, to nima pravnih posledic in ne vpliva na začetek teka roka za sodno uveljavitev strankinih pravic, ki jih ta uveljavlja v splošnem zastaralnem roku.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020822
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 3, 3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 5, 8, 8-a, 8-d. ZMZPP člen 48. ZZZDR člen 65.
razveza zakonske zveze - razmerje z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - običajno prebivališče - uporaba slovenskega prava
Na podlagi točke a in točke d člena 8. Uredba Rim III se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo države običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, če stranki v skladu s členom 5 ne izbereta prava, ki se uporabi, oziroma se uporabi pravo države, v kateri se je začel postopek pred sodiščem.
Postavljeni tožbeni zahtevek od toženke ne zahteva, da se ji dopusti uporaba služeče nepremičnine, temveč toženki prepoveduje, da bi odstranila veje drevesa ter torej ravnala skladno s 83. členom SPZ. Tožnica torej vtožuje upravičenje zahtevati prepoved oziroma vtožuje zavezanost toženke k opustitvi, kar pa je vsebina negativne služnosti. Bistvena sestavina pravice, ki jo vtožuje tožnica, torej je, da toženka ne sme odstraniti vej, medtem ko je rast vej preko meje le posledica te pravde.
posestno varstvo - motenje posesti - motenje posesti poti - motenje posesti stvarne služnosti - zadnje posestno stanje - pravočasnost motenjske tožbe - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni pasivno legitimiran glede motilnih ravnanj s postavitvijo osebnih vozil, je zaradi preozke interpretacije aktivnega izvršitelja motilnega ravnanja materialno pravno napačen. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - postulacijska sposobnost - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - pooblastilo odvetniku - kvalificirani pooblaščenec - naknadna odobritev
Morebitna naknadna odobritev vloženega predloga s strani odvetnika ali odvetniške družbe pomanjkanja postulacijske sposobnosti v fazi vložitve izrednega pravnega sredstva ne more odpraviti.
ZPP člen 249, 256, 339, 339/2, 339/2-14, 366. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 35, 40, 49. ZS člen 94.
sodni tolmač - nagrada in stroški sodnega tolmača - zaslišanje s pomočjo tolmača - prevod listin v slovenski jezik - prevajanje - pripombe - pristranskost - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - ugovor
Oba sklepa o odmeri nagrade in stroškov sta pomanjkljiva, saj zgolj ugotavljata, da sta sodna tolmača za ustno prevajanje na naroku oziroma za prevod dokumentacije priglasila nagrado in materialne stroške. Ker ni potrebne obrazložitve, ali sta tolmačenje oziroma prevajanje opravila tako, kot jima je bilo naloženo, je odločitev o nagradi in stroških najmanj preuranjena. Pripomb tožnice na delo obeh sodnih tolmačev, da zaradi neopravljenega dela nimata pravice do nagrade, prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni obravnavalo in tudi ni navedlo, zakaj šteje, da sta sodna tolmača delo opravila.
ZDZdr člen 66, 67, 67/3, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - prostorska zasedenost - prostorska stiska - kršitev človekovih pravic
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
Konkretni zavod od vseh zavodov izkazuje najmanjšo obremenjenost in je najbližje stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta socialno varstveni zavod.
tožba za zvišanje preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - spremenjene okoliščine - delo preko študentskega servisa - preživljanje zakonca - dodatno delo - dohodek, dosežen s priložnostnim opravljanjem storitev
Preživljanje otrok, dokler so mladoletni oziroma se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Za preživljanje otrok so v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši. Od polnoletnega otroka se sicer lahko pričakuje, da bo v določeni meri (kar pa ne sme iti na škodo njegovemu izobraževanju oziroma izpolnjevanju študijskih obveznosti) tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za kritje potreb (zlasti "nadstandardnih"), nikakor pa ne v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri dejansko razbremenjeval svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Prvo sodišče je s tem, ko je od zneska tožničinih mesečnih potreb odštelo celotna sredstva, ki jih tožnica mesečno zasluži z delom preko študentskega servisa, storilo prav to, saj je na ta način tožencu v določenem delu zmanjšalo njegovo preživninsko obveznost, za kar ni nobene podlage.
Preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola, ima prednost pred preživljanjem nezaposlenega zakonca.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok. V primeru zamude tega roka ni dopustna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da je v primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, ki ga stranka zamudi, pravica izgubljena, ker preneha po samem zakonu. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, ko je tožeča stranka zamudila rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1.
ZPP člen 6, 6/2, 8, 102, 102/1, 104, 104/1, 309a, 339, 339/1, 339/2. ZZZDR člen 81, 81.a/3, 82.c.
uporaba svojega jezika v postopku - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nezadostna sredstva za preživljanje - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - socialno varstveni prejemki - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - pogajanja o poravnavi
Pravica do uporabe svojega jezika je tudi s pomočjo sodnega tolmača v postopku v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPP in v skladu s 1. odstavkom 102. člena ZPP omejena zgolj na naroke in druga ustna procesna dejanja pred sodiščem, ne velja pa tudi za vloge v postopku, ki jih morajo v skladu s 1. odstavkom 104. člena ZPP stranke vlagati v slovenskem jeziku.
Tudi za izjave, ki so podane v okviru poravnalnih pogajanj, velja prepoved uporabe iz 309a. člena ZPP. Kršitev tega določila ZPP predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je podana le takrat, če je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbeno sodišče je zato v okviru pritožbenih navedb ugotavljalo, na kakšen način je ta kršitev vplivala na izpodbijano sodbo. Ker gre za navedbo stranke in ne za dokaz, z upoštevanjem te izjave toženke ni prišlo do zatrjevane uporabe nedopustnega dokaza. Sodišče prve stopnje pa zaključka, da toženka ni izkazala, da je popolnoma brez sredstev oziroma virov za preživljanje, ni utemeljevalo zgolj in izključno na tej izjavi oz. navedbi toženke, podani v okviru poravnalnih pogajanj, temveč je s povzemanjem te njene navedbe zgolj podkrepilo svoje že prej sprejete tovrstne dejanske zaključke, ki jih je sprejelo na podlagi drugih ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ki jih je dokazno presojalo tudi neodvisno od te izjave toženke, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da upoštevanje te izjave toženke ni bistveno vplivalo na dokazno oceno sodišča prve stopnje,
Zakonsko določena dolžnost preživljanja zakonca po razvezi zakonske zveze je v tem primeru, če zakonec nima sredstev za preživljanje in ni brez svoje krivde nezaposlen, pred dolžnostjo Republike Slovenije, da takšni osebi omogoči pridobitev denarne socialne pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021559
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 253/1, 265, 296, 296/5. OZ člen 468, 468/1, 468/1-2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarna terjatev - denarni in nedenarni zahtevek - vračilo kupnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - izpolnitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnik je v tem postopku prvotno postavljeni zahtevek na vrnitev kupnine (torej zahtevek, kot ga je priglasil v stečajnem postopku zoper toženo stranko) umaknil oziroma ga nadomestil z zahtevkom na znižanje kupnine in izstavitev zemljiško-knjižne listine. Ker je novi (tožbeni) zahtevek nedenarni, tožnik pa ga v stečajnem postopku ni priglasil, je, četudi je obstajal, prenehal (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - samozaposlena oseba - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ni pravilno stališče pritožbe, da tožniku ni možno priznati pravic iz delovnega razmerja za čas pred vložitvijo zahteve za varstvo pravic. Tudi ne drži, da je tožnik ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko je zahteval sodno varstvo. Iz spisa ni razvidno, da je zavrnil sklenitev pogodbe o zaposlitvi. A tudi, če bi bila volja delavca za sklepanje delovnega razmerja vprašljiva, to v sodnem sporu ne bi imelo večje teže kot dejansko ugotovljeni elementi delovnega razmerja. Enako velja glede dejstva, da so bile med strankama sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni oblikovalo tričlenskega izreka, sklicujoč se pri tem na kršitev tretjega odstavka 319. člena ZPP. Če sodišče ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev, je namreč dopusten dvočlenski izrek, kot ga je oblikovalo in obrazložilo sodišče prve stopnje.