DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020822
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 3, 3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 5, 8, 8-a, 8-d. ZMZPP člen 48. ZZZDR člen 65.
razveza zakonske zveze - razmerje z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - običajno prebivališče - uporaba slovenskega prava
Na podlagi točke a in točke d člena 8. Uredba Rim III se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo države običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, če stranki v skladu s členom 5 ne izbereta prava, ki se uporabi, oziroma se uporabi pravo države, v kateri se je začel postopek pred sodiščem.
Postavljeni tožbeni zahtevek od toženke ne zahteva, da se ji dopusti uporaba služeče nepremičnine, temveč toženki prepoveduje, da bi odstranila veje drevesa ter torej ravnala skladno s 83. členom SPZ. Tožnica torej vtožuje upravičenje zahtevati prepoved oziroma vtožuje zavezanost toženke k opustitvi, kar pa je vsebina negativne služnosti. Bistvena sestavina pravice, ki jo vtožuje tožnica, torej je, da toženka ne sme odstraniti vej, medtem ko je rast vej preko meje le posledica te pravde.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 308.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor dolžnika - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitveni sklep stečajnega senata - notarski zapis kot izvršilni naslov - nevknjižena lastninska pravica - izvenknjižna etažna lastnina - publicitetno načelo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - zastavna pravica na nepremičnini - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Zmotno je stališče pritožnika, da notarski zapis nima moči izvršilnega naslova, ker etažna lastnina na stanovanju še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju spoštovanega publicitetnega načela z objavo zavarovanja v Uradnem listu RS se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje v priloženih listinah k prijavi terjatve podlago za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je dolžniku naložilo, da mora v drugem postopku s tožbo proti upnici uveljaviti zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 53.328,58 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini, v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2.
Upniki so v postopku izvršbe pred začetkom stečaja nad dolžnikom pridobili v zavarovanje svoje terjatve zastavno pravico na nepremičnini. Ker so pridobili z vpisom v zemljiško knjigo hipoteko za zavarovanje sporne terjatve, jo je upravitelj, potem ko je to ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, moral vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Pritožnik je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so izpolnjeni pogoji po določbi 308. člena ZFPPIPP in mora upnik, ki je ločitveno pravico in zavarovano terjatev prerekal, vložiti tožbo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice.
oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - novela ZPP - ZPP-D - brezplačna pravna pomoč - pravica do učinkovitega sodnega varstva - podaljšanje roka za plačilo predujma
Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - odklonitev ponujene zaposlitve
Dejstvo, da je tožnica odklonila ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na drugo delovno mesto, kot ga uveljavlja tožnica v tem sporu in na podlagi katere bi bila tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki zgolj od 1. 9. 2007 dalje, ne vpliva na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v pogodbenem odnosu, ki je med strankama trajalo od 1. 1. 2013, obstajal tudi element prostovoljne vključitve v organizirani delovni proces. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, odklonitve sprejema ponujene pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razlagati na način, da se tožnica ni želela prostovoljno vključiti v organizirani delovni proces pri toženi stranki in da zato ni upravičena do sodnega varstva oziroma da bi bil tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen. Za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica že od 1. 1. 2013 delala pri toženi stranki v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu.
tožba za zvišanje preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - spremenjene okoliščine - delo preko študentskega servisa - preživljanje zakonca - dodatno delo - dohodek, dosežen s priložnostnim opravljanjem storitev
Preživljanje otrok, dokler so mladoletni oziroma se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Za preživljanje otrok so v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši. Od polnoletnega otroka se sicer lahko pričakuje, da bo v določeni meri (kar pa ne sme iti na škodo njegovemu izobraževanju oziroma izpolnjevanju študijskih obveznosti) tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za kritje potreb (zlasti "nadstandardnih"), nikakor pa ne v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri dejansko razbremenjeval svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Prvo sodišče je s tem, ko je od zneska tožničinih mesečnih potreb odštelo celotna sredstva, ki jih tožnica mesečno zasluži z delom preko študentskega servisa, storilo prav to, saj je na ta način tožencu v določenem delu zmanjšalo njegovo preživninsko obveznost, za kar ni nobene podlage.
Preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola, ima prednost pred preživljanjem nezaposlenega zakonca.
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da za konkretizacijo zakonskih znakov lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 zadošča, da je navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval z neznanim trdim topim predmetom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, saj je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja opredeljen tudi kot "drugo sredstvo, s katerim se telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari", kar pomeni, da natančnejša opredelitev oziroma identifikacija predmeta ni potrebna. Takšna lastnost uporabljenega predmeta je v opisu dejanja tudi zatrjevana in glede na nastale poškodbe na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke tudi zanesljivo ugotovljena. Očitani kršitvi zato nista podani, kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021559
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 253/1, 265, 296, 296/5. OZ člen 468, 468/1, 468/1-2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarna terjatev - denarni in nedenarni zahtevek - vračilo kupnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - izpolnitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnik je v tem postopku prvotno postavljeni zahtevek na vrnitev kupnine (torej zahtevek, kot ga je priglasil v stečajnem postopku zoper toženo stranko) umaknil oziroma ga nadomestil z zahtevkom na znižanje kupnine in izstavitev zemljiško-knjižne listine. Ker je novi (tožbeni) zahtevek nedenarni, tožnik pa ga v stečajnem postopku ni priglasil, je, četudi je obstajal, prenehal (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 70, 70/1, 70/1-3, 302, 314a.
stečajni postopek - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - sprememba odločitve - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
O tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. Sodišče o tem obvesti upravitelja, ki mora odločitev sodišča vnesti v končni seznam preizkušenih terjatev.
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da izpodbijanega sklepa ni treba razveljaviti in vrniti zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pač pa je pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep spremenilo.
Določitev roka za vložitev tožbe od objave sklepa višjega sodišča, s katerim je odločilo o pritožbi, temelji na določbi 314.a člena ZFPPIPP.
ZZasV-1 člen 3, 3/1, 60, 60/1, 61. ZGD-1 člen 12, 21, 22, 23, 28.
zasebno varovanje - firma - firma (razlikovalni del) - načelo izključnosti firme
Pogoji za registracijo gospodarske družbe in samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z razlikovanjem firme med posameznimi družbami, ki opravljajo dejavnost varovanja, so določeni v ZGD-1 in ne v ZZasV-1.
Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Jezikovno (ozko) razlago podpira drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP o nesuspenzivnosti pritožbe proti sklepu v insolvenčnih postopkih.
V primeru delnega umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka le glede umaknjenega dela tožbe. Ker je v tem sporu sodišče postopek ustavilo v celoti, je ravnalo v nasprotju s 188. členom ZPP.
omejitev izvršbe na plačo - bruto plača - neto plača
Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ZminP. S tem zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.
Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 47/4, 51, 51/1, 51/1-3, 51/1-4, 53, 53/7.
nagrada za delo izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.
Bistvo obdolženkine zahteve za izločitev sodnice je njeno nestrinjanje glede procesnih odločitev sodnice. Pritožnica je prezrla, da je prav sodnik tisti, ki vodi kazenski postopek in je v skladu s sedmim odstavkom 178. člena ZKP dolžan prepovedati vprašanje, ali odgovor na postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo.
Sodnik mora skladno z načelom procesne ekonomije skrbeti, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek in ne bi koristilo razjasnitvi stvari.
ZPP člen 78. ZUP člen 224, 229a, 229a/1. ZZZDR člen 179, 220.
pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - razrešitev skrbnika - odpoved pravici do pritožbe
Skladno s prvim odstavkom 229.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku je odpoved pravici do pritožbe dopustna le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, in ne tudi v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti, po uradni dolžnosti pa se vodi tudi postopek zaradi razrešitve prejšnjega skrbnika in imenovanja novega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje - diskriminacija - mobing
Toženka je dokazala, da je pri njej prišlo do upada prodaja in s tem do nedoseganja načrtovanih rezultatov. Zato je imela pravico, da z namenom zniževanja stroškov dela zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalca ter da se delo prerazporedi med ostale, ki so obdržali zaposlitev. Takšne organizacijske spremembe so v celoti v pristojnosti delodajalca, ki svojih ravnanj ni dolžan opravičevati in dokazovati njihove smotrnosti ter jih sodišče ne more presojati.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - samozaposlena oseba - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ni pravilno stališče pritožbe, da tožniku ni možno priznati pravic iz delovnega razmerja za čas pred vložitvijo zahteve za varstvo pravic. Tudi ne drži, da je tožnik ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko je zahteval sodno varstvo. Iz spisa ni razvidno, da je zavrnil sklenitev pogodbe o zaposlitvi. A tudi, če bi bila volja delavca za sklepanje delovnega razmerja vprašljiva, to v sodnem sporu ne bi imelo večje teže kot dejansko ugotovljeni elementi delovnega razmerja. Enako velja glede dejstva, da so bile med strankama sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni oblikovalo tričlenskega izreka, sklicujoč se pri tem na kršitev tretjega odstavka 319. člena ZPP. Če sodišče ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev, je namreč dopusten dvočlenski izrek, kot ga je oblikovalo in obrazložilo sodišče prve stopnje.
poslovna odškodninska odgovornost - tranzitni carinski postopek - izguba tovora - predvidljivost škode - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - odgovornost špediterja - odgovornost za izbiro - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - snemanje naroka - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - pravočasnost
Snemanje naroka je skladno s 125. členom ZPP zgolj možnost, zato je bilo v diskreciji sodišča prve stopnje, ali se bo za snemanje odločilo ali ne.
Zakon sicer ne določa do kdaj je mogoče ugovarjati zoper vsebino zapisnika, a je logično, da se to lahko storil le do trenutka, ko je zapisnik podpisan, saj ga od tedaj naprej ni mogoče spreminjati.
Ker je tožeča stranka izkazala, da tožena stranka varovanja ni izvajala na dogovorjen način oziroma ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki varovanje opravlja kot profesionalno dejavnost, svojih obveznosti ni izpolnila in je podana njena poslovna odškodninska odgovornost.
Tožeča stranka torej odgovarja za osebe, ki jih izbere z namenom izpolnjevanja naročila oziroma odgovarja za morebitno neskrbnost pri izbiri. Svoje odgovornosti za škodo, ki bi jo z neizpolnitvijo špedicijske pogodbe povzročila naročniku špedicije, v konkretnem primeru pri zavarovalnici ni zavarovala. Zmotno pa je njeno stališče, da je s sklenitvijo pogodbe o varovanju, tožena stranka prevzela vso odgovornost za neizpolnitev špedicijske pogodbe. Kavza pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo je drugačna od kavze pogodbe o varovanju, ki je po svoji vsebini pogodba o delu. Zato s samo sklenitvijo pogodbe o varovanju tovora in spremljajočih dokumentov, tožeča stranka v razmerju do tožene stranke ni izključila možnosti ugotavljanja njenega soprispevka k nastanku škode.
ZIZ-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 64, 64/1. ZDen člen 64, 64/1, 88, 88/3. SPZ člen 42.
nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - nepremičnine izvezete iz izvršbe - ugovor tretjega - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - predmet izvršbe
S prepovedjo razpolaganja z nepremičninami, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve (88. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen), je zakon začasno te nepremičnine izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). To pa pomeni, da te nepremičnine nimajo sposobnosti biti objekt stvarnih pravic (med njimi lastninske pravice). Iz tega razloga tudi njihova prodaja v izvršilnem postopku ni mogoča. Izvršbo na stvareh, ki so izven prometa, zakon tudi izrecno prepoveduje (prva točka drugega odstavka 32. člena ZIZ). Na to dejstvo je izvršilno sodišče v okviru ugovornih razlogov dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).