OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020661
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 69.
izročilna pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - rok za vložitev izbrisne tožbe - prekluzivni rok - zastaranje
Zaradi vsebinskih razlik med ureditvijo izbrisne tožbe v ZZK-1 in Zakonu o zemljiških knjigah, se je sodna praksa z vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti, že ukvarjala. V starejši sodni praksi višjih in Vrhovnega sodišča je tako mogoče zaslediti stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ki pa je bilo, tudi ob upoštevanju stališč teorije, preseženo. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 1069/2008 z dne 21. 2. 2013 (na katero opozarja tudi tožnik v pritožbi), pritrdilo stališču, da je treba za presojo uporabiti ZZK-1. Zapisalo je, da zaupanje nedobrovernih pridobiteljev v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice tožnika. Poudarilo je tudi, da lastninska pravica ne zastara, zato tudi tožbe, s katerimi se varuje lastninska pravica, ne smejo biti časovno omejene, med take tožbe pa sodi tudi izbrisna tožba.
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5. OZ člen 190, 190/3, 319.
neupravičena obogatitev - nasprotna izvršba - povrnitev preplačil - pravnomočen sklep o izvršbi - odpust dolga
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva. Ker je imela tožnica (dolžnica v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore v zvezi z morebitnim napačnim izračunom višine njenega dolga na podlagi posojilne pogodbe, pa tega ni storila oziroma so bili njeni ugovori prepozni, tega, kar je plačala na podlagi (neizpodbitega) pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri uveljavlja ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge. Smisel določbe 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika.
motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti
Ni važno, kdaj se je tožnik lahko prepričal o tem, zoper koga mora naperiti tožbo, pač pa, kdaj je izvedel za storilca, in to je lahko izvedel že, ko je prejel tožbo v zadevi P 277/2107 oziroma ko je vložil odgovor na tožbo.
ZIZ-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 64, 64/1. ZDen člen 64, 64/1, 88, 88/3. SPZ člen 42.
nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - nepremičnine izvezete iz izvršbe - ugovor tretjega - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - predmet izvršbe
S prepovedjo razpolaganja z nepremičninami, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve (88. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen), je zakon začasno te nepremičnine izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). To pa pomeni, da te nepremičnine nimajo sposobnosti biti objekt stvarnih pravic (med njimi lastninske pravice). Iz tega razloga tudi njihova prodaja v izvršilnem postopku ni mogoča. Izvršbo na stvareh, ki so izven prometa, zakon tudi izrecno prepoveduje (prva točka drugega odstavka 32. člena ZIZ). Na to dejstvo je izvršilno sodišče v okviru ugovornih razlogov dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 21, 21/1, 34a. ZPP člen 359. ZUstS člen 43.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za tožbo - pravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta - pritožba v svojo škodo
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR. Odredilo je, da se do drugačne zakonske ureditve njegova odločitev izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000,00 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1. Navedeno pomeni, da je najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, 500.000,00 EUR.
poslovna odškodninska odgovornost - tranzitni carinski postopek - izguba tovora - predvidljivost škode - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - odgovornost špediterja - odgovornost za izbiro - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - snemanje naroka - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - pravočasnost
Snemanje naroka je skladno s 125. členom ZPP zgolj možnost, zato je bilo v diskreciji sodišča prve stopnje, ali se bo za snemanje odločilo ali ne.
Zakon sicer ne določa do kdaj je mogoče ugovarjati zoper vsebino zapisnika, a je logično, da se to lahko storil le do trenutka, ko je zapisnik podpisan, saj ga od tedaj naprej ni mogoče spreminjati.
Ker je tožeča stranka izkazala, da tožena stranka varovanja ni izvajala na dogovorjen način oziroma ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki varovanje opravlja kot profesionalno dejavnost, svojih obveznosti ni izpolnila in je podana njena poslovna odškodninska odgovornost.
Tožeča stranka torej odgovarja za osebe, ki jih izbere z namenom izpolnjevanja naročila oziroma odgovarja za morebitno neskrbnost pri izbiri. Svoje odgovornosti za škodo, ki bi jo z neizpolnitvijo špedicijske pogodbe povzročila naročniku špedicije, v konkretnem primeru pri zavarovalnici ni zavarovala. Zmotno pa je njeno stališče, da je s sklenitvijo pogodbe o varovanju, tožena stranka prevzela vso odgovornost za neizpolnitev špedicijske pogodbe. Kavza pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo je drugačna od kavze pogodbe o varovanju, ki je po svoji vsebini pogodba o delu. Zato s samo sklenitvijo pogodbe o varovanju tovora in spremljajočih dokumentov, tožeča stranka v razmerju do tožene stranke ni izključila možnosti ugotavljanja njenega soprispevka k nastanku škode.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 13, 13/2.
vrnitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - haška konvencija - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja
Haaška konvencija se preneha uporabljati, ko otrok dopolni 16 let starosti, ki jih bo mladoletni A. A. izpolnil v avgustu letošnjega leta. A. A. pa je že dopolnil tisto starost in je na taki stopnji zrelosti, ko je treba upoštevati njegovo mnenje.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - poziv za plačilo - akontacija odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine glede na posebnosti tega primera, glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, ustrezno upoštevalo načelo individualizacije višine denarne odškodnine. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pa pokaže, da je bilo tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pri odmeri odškodnine pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za podobne škode
V tej zadevi je tožnik s tožbo zahteval zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo od 16. 3. 2013 dalje, t.j. od poteka 15 dnevnega roka od dneva, ko je tožena stranka po njegovih trditvah prejela njegov prvotni zahtevek za plačilo odškodnine, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je šlo pri pozivu z dne 28. 2. 2013, ki ga je tožena stranka prejela dne 4. 3. 2013, dejansko za predlog tožnika za plačilo akontacije odškodnine v višini 30.000,00 EUR, zato je tožniku od izplačil tožene stranke v višini 20.000,00 EUR in 10.000,00 EUR prisodilo zakonske zamudne obresti od dne 20. 3. 2013 do dneva posameznega delnega plačila. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, na kar pravilno opozarja tožnik v pritožbi, da je na toženo stranko naslovil še en poziv za plačilo akontacije odškodnine in sicer dne 27. 6. 2013, s katerim je po plačilu prve akontacije odškodnine s strani tožene stranke v višini 20.000,00 EUR, toženo stranko pozval, naj mu poleg že izplačane akontacije v višini 20.000,00 EUR izplača vsaj še dodatnih 20.000,00 EUR akontacije odškodnine, t.j. še 10.000,00 EUR več akontacije odškodnine, kot je bilo predlagano s pozivom z dne 28. 2. 2013, zato je bila tožena stranka, ki je ta drugi poziv prejela dne 1. 7. 2013, kot to izhaja iz njenega odgovora ne tožbo, tožnik pa teh dejstev ni zanikal, s plačilom teh nadaljnjih 10.000,00 EUR v zamudi že od dne 17. 7. 2013 dalje in ne šele od dne 16. 9. 2014.
odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - kontekst podanih izjav
Toženka je sporne izjave podala v okviru svojega zaslišanja oz. zaslišanja tožnika (takratnega toženca) v zadevi P 104/2011, ko se je obravnaval njen odškodninski zahtevek. Glede na močno konfliktno ozračje, ki sta ga generirali obe pravdni stranki, način poškodovanja toženkine (takrat tožničine) počitniške hišice, ter dejstvo, da je tožnica sporne besede izrekla v okviru pravdnega postopka, ko je od tožnika (takratnega toženca) uveljavljala odškodnino za materialno in nematerialno škodo zaradi njegovih dejanj, je moč zaključiti, da meje svobode izražanja oziroma toženkinega izjavljanja v postopku niso bile presežene. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o prisoji denarne odškodnine zaradi posega v tožnikovo čast in dobro ime materialnopravno zmotna.
oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - novela ZPP - ZPP-D - brezplačna pravna pomoč - pravica do učinkovitega sodnega varstva - podaljšanje roka za plačilo predujma
Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.
pripoznava glavnega zahtevka - stroškovna odločitev - stranska terjatev - povod za tožbo
V konkretnem primeru bi sodišče lahko štelo, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi se takoj po prejemu tožbe izselila oziroma stanovanje popolnoma izpraznila in vrnila ključe tožeči stranki in zahtevek pripoznala. Tožeča stranka je izvedela za zahtevek najpozneje, ko je prejela tožbo, kar je po podatkih spisa 13. 7. 2018, po lastnih navedbah pa je ključe poslala po pošti dne 21. 9. 2018. To je prepozno, da bi sodišče štelo, da ni dalo povoda za tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022053
OZ člen 190, 198. ZPP člen 8, 319, 319/2. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - neupravičena uporaba - uporaba stanovanja v skupni lastnini - nasilje nad zakoncem - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - zahteva za dopustitev uporabe - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Res je dokazni postopek pokazal, da se je toženka zaradi nasilja tožnika iz solastne stanovanjske hiše izselila 1. 8. 2005 in se v solastno stanovanje na drugem naslovu vselila v oktobru 2005. Toženkine pravice do zasebnosti, do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti bi bile v celoti varovane tudi, če bi se preselila v drugo nepremičnino, npr. najemno stanovanje. V solastno stanovanje pa bi se lahko preselila le s soglasjem tožnika. S tem, ko se je preselila v solastno stanovanje pravdnih strank, je bila obogatena, medtem ko je bil tožnik proti svoji volji prikrajšan, saj solastnega stanovanja niti posredno (preko najemnic) ni mogel uporabljati.
Zgolj dejstvo, da solastnik oziroma skupni lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega skupnega lastnika ne zahteva dopustitve uporabe, načeloma ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Za uspeh mora tožnik dokazati še, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stvari. Svojo voljo pa mora uporabniku stvari določno izjaviti in ga z njo seznaniti. Če tega ne stori, se šteje, da je v svoje prikrajšanje privolil in ni zakonskih pogojev za plačilo uporabnine.
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz skupne nepremičnine in zato tudi opusti rabo nepremičnine.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je bil tožnik v času vodenja disciplinskega postopka toženkin član, zato je toženka disciplinski postopek zoper njega vodila zakonito tako pred Disciplinsko komisijo kot v zvezi z njegovo pritožbo pred Občnim zborom.
stranska intervencija - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravni interes intervenienta - pravna korist - ekonomski interes
Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP.
Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - roki in naroki
Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnikov upnik, zakon dolžniku omogoča, da se dolžnik finančno prestrukturira in odpravi insolventnost bodisi znotraj postopka prisilne poravnave, bodisi s povečanjem osnovnega kapitala (prvi odstavek 238. člena ZFPPIPP). Za pripravo predloga za prisilno poravnavo ali za izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki pa je dolžniku po zakonu dan sorazmerno kratek fiksen rok dveh mesecev, šteto od poteka roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Predpostavlja se, da je k ukrepom za odpravo insolventnosti poslovodstvo družbe pristopilo že pred vložitvijo upnikovega predloga. Zakonska dolžnost poslovodstva družbe, ki postane insolventna, je namreč po 35. členu ZFPIPP v enem mesecu po nastopu insolventnosti sestaviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. To pa pomeni, da poslovodstvo insolventne družbe ne sme čakati, da bo k ukrepom finančnega prestrukturiranja vzpodbujeno šele z upnikovo vlogo za začetek stečajnega postopka, pač pa mora s pripravami za izvedbo finančnega prestrukturiranja oziroma odprave insolventnosti pristopiti že v roku iz 35. člena ZFPPIPP.
litispendenca - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - istovetnost pravdnih strank - istovetnost tožbenega zahtevka - izključujoči se zahtevki
V primeru tožbe za ugotovitev obsega skupnega premoženja in ugotovitve deležev na njem, tožencu, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, ampak zadošča ugovor. S tem, ko sodišče enemu zakoncu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši. Zato bi nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, pomenila odločanje o isti stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00021862
OZ člen 15, 18, 55, 55/1, 256, 257, 533, 533/1, 564, 564/1, 565, 567. ZZK-1 člen 194. ZIZ člen 264, 264/1, 278, 278/3. ZPP člen 274, 274/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - darilna pogodba - pogodba o preužitku - pravna narava pogodbe - aleatorna pogodba - pogodba v obliki notarskega zapisa - namen obličnosti - obstoj terjatve - prenehanje terjatve - zemljiški dolg - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - postopek zavarovanja - ustavitev postopka zavarovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo pravno naravo pogodbe. Ne glede na njen naslov in dejstvo, da sta stranki v njej poimenovani kot darovalec in obdarjenec, gre po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna. Sodišče prve stopnje je naravo pogodbe presojalo po njeni vsebini oziroma pogodbeni volji strank (15. in 18. člen OZ) in ne po tem, kako je imenovana. Kavza (namen) darilne pogodbe je nekaj dati brezplačno (prvi odstavek 533. člena OZ). Kakor hitro obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (ki jo lahko stranka iztoži), takšno naklonilo ni darilo. V konkretnem primeru se je toženec, med drugim, (izrecno) zavezal, da bo v primeru bolezni in starosti darovalca zanj skrbel in mu finančno pomagal (IV. točka pogodbe). Sprejel je torej obvezo v zvezi z naklonitvijo, ki je nedvomno tudi iztožljiva. Zavezal se je, da bo očetu do njegove smrti nudil določene storitve, ta pa se je zavezal, da bo nanj prenesel lastninsko pravico na svojih nepremičninah. Pogodba torej ustvarja dvostransko in odplačno obveznostno razmerje in izpolnjuje vse znake pogodbe o preužitku (prvi odstavek 564. člena OZ).
ZKP člen 34, 34/1, 34/2, 39/, 39/1-6, 114. ZS člen 104, 104/2, 116.
prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
V primeru delnega umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka le glede umaknjenega dela tožbe. Ker je v tem sporu sodišče postopek ustavilo v celoti, je ravnalo v nasprotju s 188. členom ZPP.
lastninjenje - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da so lovske družine kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije. Kmetijska zemljišča so zato lahko bila le v družbeni lastnini. Tako ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišča pridobila odplačno ali neodplačno, niti, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe. Nadalje ni pomembno, ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino.