postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni dovoljen pritožbeni razlog za izpodbijanje sodbe v sporu majhne vrednosti, zato se pritožbeno sodišče glede njega ne more opredeljevati vsebinsko, temveč je vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020225
ZPP člen 443, 458, 458/1. OZ člen 164, 164/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - ugotavljanje višine škode - popolna škoda - prometna nesreča - popravilo vozila - splošni zavarovalni pogoji
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je vrednost tožnikovega avtomobila pred škodnim dogodkom znašala 5.714,29 EUR, stroški popravila pa so znašali 4.734,77 EUR, kar je več kot 70% vrednosti vozila, se višina škode po splošnih zavarovalnih pogojih ugotavlja kot v primeru popolne škode, zato se kot neutemeljen izkaže pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka poravnati celotno višino stroškov popravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021076
ZUstS člen 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 16/1, 21, 21/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - nastanek taksne obveznosti - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločba o odmeri sodne takse - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - dodatni pogoj - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko stranka sodno takso plača ob nastanku taksne obveznosti, sodišče takso le odmeri in preveri njeno pravilnost. Če je taksa plačana v predpisani višini, nadaljnje postopanje sodišča z izdajo plačilnega naloga oziroma odločbe v ZST-1 ni predvideno.
Ne gre za kršitev enakega obravnavanja vseh strank pred sodiščem, saj je tožnica v enakem položaju kot vse druge stranke, ki so v takem položaju (odmera takse pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15) takso plačale pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15 ob vložitvi tožbe ter stranke, ki so sodno takso plačale na podlagi izdanega plačilnega naloga, zoper katerega niso vložile ugovora ali je bilo o tem že pravnomočno odločeno oziroma niso vložile predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
delni sklep o dedovanju - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker pritožnik ni niti oporočni niti zakoniti dedič zapustnikov, izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila oporočna dediča, v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju zato nima pravnega interesa.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Res v revizijskem postopku vedno obstoji možnost, da bosta odločbi nižjih sodišč razveljavljeni in vrnjeni v nov postopek ali pa spremenjeni, a navedeno ni pravno upoštevni razlog, da ostane postopek po pravnomočno zaključeni zadevi, v kateri se je obravnavalo predhodno vprašanje, prekinjen.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/2.
izvedenec - izdelava izvida in mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - kaznovanje izvedenca - denarna kazen - podaljšanje roka - zdravstveno stanje
Izvedenec je opustil dolžno skrbno ravnanje, s čimer je povzročil znaten zastoj v postopku, saj je šele po devetih mesecih od prevzema spisa in predhodnih neuspešnih pozivih sodišča po poteku prvotnega in nato tudi podaljšanega roka, da izpolni izvedensko nalogo, seznanil sodišče, da izvedenskega dela ne bo opravil s sklicevanjem na zdravstvene razloge, katerih pa z ničemer ni ne pojasnil in ne izkazal. Tega ni storil niti v pritožbi, pri čemer njegovo posplošeno sklicevanje "na zdravstveno stanje, ki mu ni dopuščalo postopati kot izvedencu" in na dolgotrajnejše zaplete v zvezi s tem (izvedenec niti v pritožbi ne konkretizira zatrjevanih razlogov in ne izkaže njihove utemeljenosti) ne more predstavljati upoštevnega razloga, da ni opravil izvedenske naloge. Izvedenec ni predložil nobenih dokazov o obstoju upravičenih razlogov za to, da ni izdelal izvedenskega mnenja. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da izvedenec niti v podaljšanem roku ni opravil izvedenskega dela brez upravičenega razloga. Glede na prej omenjene okoliščine zadeve je utemeljeno izreklo izvedencu denarno kazen v znesku 500,00 EUR.
nasilje v družini - nujni ukrep - družinski člani - spor med solastniki
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem v družini. 2. člen ZPND opredeljuje družinske člane po ZPND, za katero lahko uporabimo ZPND. V konkretnem primeru predlagatelja in nasprotnega udeleženca ni mogoče opredeliti kot družinskega člana, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZPND. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj na naslovu Z., P., ne živi in tudi 4. 11. 2018 (v času vložitve predloga) na tem naslovu ni živel in zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevanje stanovanjski hiši na Z., P., bivalni del, na 50 metrov, ni ugodilo, prav tako pa je tudi pravilno zaključilo, da namen zaščite po ZPND ni urejanje sporov glede načina uporabe stvari v solastnini, niti reševanje sporov o motenju posesti, saj se ta razmerja rešujejo v drugih pravdnih in nepravdnih postopkih.
določitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - otrokova želja - porazdelitev bremena preživljanja - preživninska zmožnost staršev - pridobitna preživninska zmožnost - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost (ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem) izpolni. Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca torej ni pomembna le njegova plača, temveč to, kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine.
pristop k dolgu - nakazilo - pogodbena zaveza - prava pogodbena volja strank - pisni dogovor
Na to, da se je toženec (kot edini pooblaščeni za plačevanje iz računa družbe, s katerega so se plačevale vse obveznosti, povezane s projektom) zavezal nakazati sporni znesek, ni pa se v svojem imenu zavezal izpolniti dolga družbe tožeči stranki, kaže uporaba izraza „bo nakazal“; pa tudi izpovedi obeh (ob podpisu dogovora prisotnih) o tem, zakaj se je tožeča stranka sestala prav s tožencem, o tem, kako sta podpisnika razumela besedilo in vsebino dogovora o nakazilu. Pritožbeno sodišče kot pomembno ocenjuje nadaljnjo okoliščino, da je bilo nakazilo, ki se ga je z besedilom „B. B. bo danes nakazal 4.000 evrov za plačilo računa“ zavezal opraviti toženec, po (neprerekanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje izvršeno z računa družbe.
posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - zavrnitev ugovora - izpolnitev pogodbe - vračilo posojila - pritožbena obravnava - ponovitev dokazov - dokazna ocena - vsebina pogodbe - rok za vrnitev posojila - ugovor zastaranja - nastanek denarne obveznosti - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - splošni zastaralni rok - pogodbene obresti
Dokazno breme, da je šlo za navidezni posojilni pogodbi, je na toženki, ki navideznost zatrjuje. Toženka mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v posojilnih pogodbah. Tega dokaznega bremena toženka, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ni zmogla.
Dospelost terjatve po obravnavanih posojilnih pogodbah je bila po ugotovitvah izpodbijane sodbe vezana na odpoklic kredita, zaradi česar bi lahko tožnik zahteval izpolnitev obveznosti od toženke po obeh pogodbah takoj, ko je toženki nakazal sporni denar, kar je bilo že v letu 2007.
V skladu z drugim odstavkom 364. člena OZ lahko dolžnik dolg pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, s konkludentnim ravnanjem, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Ravnanje toženke oziroma njenega tedanjega direktorja, ko je tožniku mesečno, sukcesivno kar tri leta izročal srebrnike, pa čeprav je bila njihova vrednost precej nižja od mesečnega zneska pogodbenih obresti in je tako šlo le za simbolično plačilo dolga, je v okoliščinah konkretnega primera gotovo ravnanje, ki mu gre pripisati pravno naravo pripoznave dolga. Na podlagi takšnega ravnanja toženke je namreč lahko tožnik razumno sklepal, da toženka soglaša z obstojem dolga (iz naslova glavnice in obresti) po posojilnih pogodbah.
Z mesečnim izročanjem srebrnikov od aprila 2011 do nekje aprila 2014 in nato s plačevanjem po 2.500,00 EUR (osemkrat) v letih 2014 in 2015 s strani toženke oziroma njenega tedanjega direktorja, kar je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot delno vračilo posojila, je toženka priznavala dolg, s čimer je prihajalo do pretrganja zastaranja tožnikovih terjatev po posojilnih pogodbah (364. člen OZ), ki bi lahko zapadle konec leta 2007. Glede na navedeno in upoštevaje petletni zastaralni rok terjatve tožeče stranke za plačilo glavnice in pogodbenih obresti, ki jih tožeča stranka zahteva od 20. 3. 2012 dalje, po obeh posojilnih pogodbah do vložitve tožbe dne 14. 3. 2017 niso zastarale.
ZPCP-2 člen 116, 116/1.. ZStk člen 2, 2/2, 4, 7, 8, 9.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
kolektivni delovni spor - stavka - zakonitost stavke - dejavnost posebnega družbenega pomena - minimum delovnega procesa
Glede pravočasnosti obvestila pa 8. člen ZStk sicer res določa, da se stavka v dejavnostih posebnega družbenega pomena pristojnemu organu družbenopolitičnih skupnosti napove najmanj 10 dni pred izvedbo stavke na način, da se pošlje sklep o začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimalnega delovnega procesa. Iz navedenega izhaja, da je namen te določbe zagotovitev, da se v dejavnostih posebnega družbenega pomena, kljub izvajanju ustavno zagotovljene pravice do stavke, zagotovi izvrševanje javnega interesa, kar terja daljše obdobje "priprave na stavko". V obravnavani zadevi se je treba osredotočiti predvsem na učinek obvestila na zagotovitev izvrševanja javnega interesa in manj na sam časovni vidik obvestila. Če zaradi opustitve obvestila oziroma prepoznega obvestila o stavki izvrševanje javnega interesa ni moglo biti zagotovljeno, potem prepozno obvestilo lahko pomeni nezakonitost stavke. Če pa se v postopku ne izkaže, da je bilo bistveno oteženo ali celo onemogočeno izvrševanje javnega interesa, potem krajša zamuda (2 dni) z obvestilom enega organa družbenopolitičnih skupnosti (občine) ne pomeni, da je stavka zgolj zaradi te okoliščine nezakonita.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da, v primeru več stavkovnih zahtev, stavka ni nezakonita zgolj zato, ker katera izmed stavkovnih zahtev ni dovoljena.
Ugovor predlagateljev o nezakonitosti stavke zaradi kršitve določbe drugega odstavka 2. člena Zstk bi bil upošteven le v primeru, če bi predlagatelji dokazali, da odločitev predsednika drugega nasprotnega udeleženca ni odražala volje članstva oziroma, da so do začetka stavke člani sindikata stavki nasprotovali. Izpodbijana sodba ugotovitev v tej smeri ne vsebuje. Zato je presoja o nezakonitosti stavke, izključno iz razloga, ker sklepa ni sprejel pristojni organ, napačna.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - potek postopka - naknadno soglasje - privolitev bolnika v zdravljenje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - ustavitev postopka - pritožbeni razlogi - zamenjava - osebni zdravnik - nov postopek
Ker je pritožnica po uvedbi zdravljenja pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru med postopkom podala soglasje za tako zdravljenje, je sodišče prve stopnje pravilno postopek ustavilo. V pritožbi pa si predvsem želi zamenjave bolnišnice, kar pa ni predmet odločanja po 61. členu ZDZdr.
Pritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 248/2018 z dne 19. 4. 2018 zavzelo stališče, da kljub dejstvu, da se tožnik med zaslišanjem ni (več) spomnil, za kakšno urno postavko sta bila s toženo stranko dogovorjena, pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med strankama (ustni) dogovor o plačilu glede na število opravljenih ur resnično sklenjen. Tudi v novem sojenju je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu ustrezno obrazložilo. Sprejelo je pravilno dokazno oceno, da so bili delavci - šoferji, med katere sodi tudi tožnik, plačani drugače, kot je navedeno v pisni pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020743
OZ člen 346. ZDR-1 člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 21. URS člen 25. ZPP člen 355, 355/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ in bi izključevalo splošna pravila o zastaranju terjatev. Zato za terjatev za povračilo nadomestil plače ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
OZ člen 111, 526, 526/1, 549, 704, 707. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 6/2-b, 39, 39/2. ZDavP-2 člen 97.
finančni leasing - prodajna pogodba na obroke - pridržek lastninske pravice - licenčna pogodba - davek na dodano vrednost (DDV)
Vrhovno sodišče redno pritrjuje stališčem sodišč nižje stopnje, da so ugovori leasingojemalcev, oprti na prvi odstavek 526. člen OZ proti zahtevkom leasingodajalcev na plačilo obrokov, ki so zapadli do razdrtja pogodbe, neutemeljeni.
ZDSS-1 člen 6.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 81, 84.
kolektivni delovni spor - jubilejna nagrada - podjetniška kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe - izvrševanje kolektivne pogodbe
Po 6. a členu ZDSS-1 sodišče v kolektivnem delovnem sporu odloča o veljavnosti in izvrševanju kolektivne pogodbe. V obravnavani zadevi gre za takšne vrste kolektivni delovni spor. Predlagatelj je namreč s predlogom zahteval ugotovitev kršitve pri izvrševanju določb podjetniške kolektivne pogodbe, vendar očitno ne z namenom, da bi se ugotovila kršitev sporne določbe podjetniške kolektivne pogodbe (to je njenega 84. člena, v kolikor se nanaša na jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe), ampak z namenom, da se ta določba sploh ne bi upoštevala, oziroma da bi se ugotovila drugačna vsebina sporne določbe od zapisane in da bi sodišče nasprotnega udeleženca zavezalo, da pri izplačevanju jubilejnih nagrad za 40 let delovne dobe upošteva določbo panožne Kolektivne pogodbe trgovine Slovenije (iz leta 2008) v vsebini, kot je veljala v času podpisa podjetniške kolektivne pogodbe (v letu 2009 in 2012). Takšen predlog pa ne more biti utemeljen.
plovilo - hramba - sklenitev pogodbe - podaljšanje veljavnosti pogodbe - veljavnost za nazaj - dogovor o obročnem plačilu dolga - odpoved pogodbe
Jasno je, da je bila Pogodba sklenjena sicer 5. 7. 2013, vendar z veljavnostjo za nazaj, in sicer od 1. 4. 2012 do 31. 3. 2013. To ni prepovedano in je torej dovoljeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022640
OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - dodatek za pomoč in postrežbo - renta - izguba na zaslužku - tuja pomoč
Ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi se moral dodatek za pomoč in postrežbo odšteti od priznane škode iz naslova nudenja tuje pomoči. Tožnik v obdobju, za katero je zahteval in mu je sodišče priznalo odškodnino iz naslova nudenja tuje pomoči, še ni prejemal dodatka za pomoč in postrežbo, saj ga je začel prejemati šele v letu 2016.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o rentnem zahtevku. Oprlo se je na izvedensko mnenje sodnega izvedenca finančne stroške ter tožniku priznalo rento le iz naslova nižjega dohodka (razlika med invalidsko pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka). Kot je bilo že omenjeno, tožnik rentnega zahtevka iz naslova trajnega povečanja potreb (in zmanjšanja zmožnosti za napredovanje) ni določno obrazložil niti ni dokazal njegove utemeljenosti. Posledično ni utemeljena niti pritožbena navedba, da naj bi znotraj tega dela rentnega zahtevka zahteval bodočo škodo zaradi nudenja tuje pomoči, saj tega v postopku na prvi stopnji ni navajal.
Utemeljeno je zavrnjen ugovor tožene stranke, da bi bilo treba od priznane rente odšteti dodatek za pomoč in postrežbo. Tak dodatek bi se sicer načeloma lahko upošteval v smislu znižanja omenjene rente iz naslova nudenja tuje pomoči, ker pa tak rentni zahtevek tožniku ni bil priznan, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dodatka za pomoč in postrežbo ni odštelo od rente zaradi nižjega dohodka, saj imata takšna renta in tak dodatek različno naravo zadoščenja. Prav tako je neutemeljena navedba tožene stranke, da bi morala biti renta določena le dokler tožnik ne izpolni pogojev za starostno pokojnino. Datum izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino je še negotov, zato je sodišče tožniku pravilno priznalo rento brez časovne omejitve. Ko pa bo tožnik izpolnil zakonske pogoje za starostno upokojitev, bo lahko tožena stranka uveljavljala spremenjene okoliščine, zaradi katerih se lahko mesečna renta nenazadnje tudi odpravi.
razmerja med starši in otroki - stiki - otrokova korist - začasna odredba - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - način izvajanja stikov - obseg stikov
Iz pritožbenih navedb o tožnikovem odnosu do otrok v času, ko je družina živela skupaj, ne izhaja neogiben sklep, da stiki z očetom za otroke niso koristni. Sploh pa takega zaključka ne utemeljuje dejstvo, da tožnik na naroku 11. 9. 2018 ni vedel za dejavnosti otrok ob četrtkih. Tožnik od sredine avgusta ni več živel z družino, toženka pa ni nasprotovala njegovim navedbam, da se spomladi še nista odločila, ali bo sin jeseni nadaljeval s karatejem, da je hčeri vpisala na likovno delavnico po 4. 9. 2018 in da je poskušal izvedeti, kakšne so njihove dejavnosti, a se toženka na to ni odzvala. Nepoznavanje urnika zunajšolskih dejavnosti otrok tako ne more izkazovati verjetnosti trditve o odtujenosti med njimi in očetom.