predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bistvo predloga za dopustitev revizije je v konkretni in natančni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja, medtem ko je bistvo revizije v obrazložitvi nezakonitosti sodbe.
Pritožnik je vlogo za vrnitev v prejšnje stanje (naslovljeno kot "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje za dopustitev revizije") vložil prepozno.
Če je predlog vrnitev v prejšnje stanje podan po šestih mesecih od dneva zamude, se ne more več zahtevati.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021304
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2.. ZDR-1 člen 33, 118.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - težko nadomestljiva škoda
Tožnica ni navajala, da bi bila uveljavitev njene terjatve zoper toženko onemogočena ali precej otežena. Prav tako ni navajala, da bi bila odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile. V zvezi z nastajanjem težko nadomestljive škode je tožnica navedla, da prejema plačo in ni prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti. Le navedla je, da mora preživljati hčer, ki se redno šola, vendar tega dejstva ni z ničemer izkazovala. Z ničemer ni izkazana trditev, da bo ogroženo preživljanje njene družine. Prav tako je tožnica le navedla, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, teh navedb pa ni z ničemer izkazala. Glede na pravilno ugotovitev, da tožnica ni verjetno izkazala nobene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.
ZDSS-1 člen 6.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 81, 84.
kolektivni delovni spor - jubilejna nagrada - podjetniška kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe - izvrševanje kolektivne pogodbe
Po 6. a členu ZDSS-1 sodišče v kolektivnem delovnem sporu odloča o veljavnosti in izvrševanju kolektivne pogodbe. V obravnavani zadevi gre za takšne vrste kolektivni delovni spor. Predlagatelj je namreč s predlogom zahteval ugotovitev kršitve pri izvrševanju določb podjetniške kolektivne pogodbe, vendar očitno ne z namenom, da bi se ugotovila kršitev sporne določbe podjetniške kolektivne pogodbe (to je njenega 84. člena, v kolikor se nanaša na jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe), ampak z namenom, da se ta določba sploh ne bi upoštevala, oziroma da bi se ugotovila drugačna vsebina sporne določbe od zapisane in da bi sodišče nasprotnega udeleženca zavezalo, da pri izplačevanju jubilejnih nagrad za 40 let delovne dobe upošteva določbo panožne Kolektivne pogodbe trgovine Slovenije (iz leta 2008) v vsebini, kot je veljala v času podpisa podjetniške kolektivne pogodbe (v letu 2009 in 2012). Takšen predlog pa ne more biti utemeljen.
ZDR-1 člen 6, 6/4, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 118.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - individualni odpust - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo
ZDR-1 v 118. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavljal za čas do prenehanja delovnega razmerja. Delavec ali delodajalec lahko predlog uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da ne bo pogodbe o zaposlitvi razvezalo iz razloga, ker je tožena stranka utemeljevala razvezo z istimi razlogi, ki jih je navedla v odpovedi. Tožena stranka je ves čas postopka dokazovala in tudi dokazala, da dejansko rabi manjše število delavcev svetovalcev, saj je vrsto del prevzel računalniški program oziroma se je zmanjšala količina kreditov. Navedeno je to lahko razlog za sodno razvezo in je lahko relevantna delodajalčeva (ne)zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, ker se to kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo delavcu. Ker tožena stranka ne razpolaga z delovnim mestom, kot ga v tožbi zahteva tožnik, je to lahko okoliščina glede katere nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ne bi bilo več mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020743
OZ člen 346. ZDR-1 člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 21. URS člen 25. ZPP člen 355, 355/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ in bi izključevalo splošna pravila o zastaranju terjatev. Zato za terjatev za povračilo nadomestil plače ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
Ker je tožnik na podlagi sklenitve prvega aneksa dosegel, kar je s tožbo zahteval, je tožbo umaknil takoj, ko je toženka zahtevek izpolnila. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da mu je toženka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške, s čimer je torej štelo, da je bila tožba utemeljeno vložena. Da pa je tožnik tožbo sploh lahko vložil, je moral na podlagi petega odstavka 24. člena ZJU najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe, ker je taka pritožba procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je tudi strošek te pritožbe potrebno šteti kot potreben in ga tožniku priznati.
Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče zaradi uporabe protiustavnega predpisa prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami pred Ustavnim sodiščem RS. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je po določbi 156. člena URS dolžno prekiniti postopek, ko meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju, protiustaven. V konkretnem primeru pa tožnica uveljavlja nezakonitost oziroma protiustavnost podzakonskega akta. Tak podzakonski predpis pa se lahko spregleda (exceptio illegalis), ker je sodnik po določbi 125. člena Ustave RS vezan (le) na Ustavo RS in zakon.
ZPP člen 191, 191/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - stečajna masa - vpliv na obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Skrb stečajnega upravitelja v postopku je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je pooblaščenec za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Povedano velja tudi za terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku. Ker je terjatev (domnevno) nastala 28. 8. 2017, ko stečajni postopek še ni bil končan, premoženje, v zvezi s katerim teče pravda, sodi v stečajno maso. Ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril, tožnik pa nima procesnega upravičenja samostojno nastopati v pravdi, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
OZ člen 111, 526, 526/1, 549, 704, 707. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 6/2-b, 39, 39/2. ZDavP-2 člen 97.
finančni leasing - prodajna pogodba na obroke - pridržek lastninske pravice - licenčna pogodba - davek na dodano vrednost (DDV)
Vrhovno sodišče redno pritrjuje stališčem sodišč nižje stopnje, da so ugovori leasingojemalcev, oprti na prvi odstavek 526. člen OZ proti zahtevkom leasingodajalcev na plačilo obrokov, ki so zapadli do razdrtja pogodbe, neutemeljeni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00020846
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 107/9, 108, 108/8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - psihoaktivna zdravila - predhodni postopek - strokovni pregled
Obdolžencu je bil odrejen strokovni pregled na ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil brez predhodno zakonito izvedenega postopka za obstoj suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, zato se sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz.
Ker je poročilo ISM edini dokaz, ki izkazuje prisotnost psihoaktivnega zdravila v krvi obdolženca, je višje sodišče postopek zoper obdolženca glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
Sporna sklepa tožene stranke ter pritožbenega organa sta zakonita. Tožena stranka je tožniku prepovedala opravljanje dejavnosti voznika tovornih vozil in voznika avtobusa, ker bi tožnik vozil za pet različnih podjetij in bi lahko informacije, ki niso javno dostopne, zlorabil za namene opravljanja dopolnilne dejavnosti. Opravljanje dopolnilne dejavnosti pa bi lahko vplivalo tudi na nepristransko opravljanje dela javnega uslužbenca, saj je Policija tudi prekrškovni organ za dejavnosti, ki so povezane z vožnjo tovornih vozil ali avtobusov in bi navedeno lahko vplivalo na izid postopka oziroma je podana kolizija interesov.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - separatni stroški
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
alternativni način izvršitve kazni zapora - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenja strankam - pravica do izjave obdolženca - kršitev pravice do izjave
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 27 % izpolnitev zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - mnenje otroka - največja korist otroka - določitev stikov - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga
Pri določanju stikov in njihovem obsegu ter odločanju o tem, komu naj se mladoletni otrok zaupa v varstvo in vzgojo, je izhodišče največja otrokova korist.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, ne izgubi pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Dejstvo, da so se konji (6 konj) brez nadzora gibali po lokalni (dejansko glede na ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke po regionalni) cesti, dokazuje, da toženka ni poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo teh konj, zato niti ni pravno odločilno, kakšna je bila ograja pašnika, na katerem so se pasli konji, preden so prišli na cesto in hodili po cesti.
Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnikovo trditev, da toženka ni poskrbela za primerno zavarovanje za čredo konj, toženka pravočasno prerekala zgolj z nasprotnimi pavšalnimi trditvami: da so bili njeni konji (preden so ušli z ograjenega pašnika) primerno zavarovani na pašniku, zagrajenim z električnim pastirjem za konje, da je G. isti večer (torej v času škodnega dogodka) ugotovil, da so bili trakovi električnega pastirja prerezani, da je bila s tem seznanjena tudi policija, v svoji trditveni podlagi pa je navedla vsebino policijskega zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode.
S takimi trditvami po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila trditvenemu bremenu, sploh pa ne dokaznemu bremenu glede na določbo drugega odstavka 158. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00021044
OZ člen 833, 833/1, 833/2, 833/4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-f).
O blagu, ki naj bi bilo v zalogah, je pred izdelavo izvedenskega mnenja imela podatke samo tožena stranka. Tožeča stranka je po pridobitvi izvedenskega mnenja in sodelovanju pri ogledu ob izdelavi le-tega šele prvič lahko podala konkretne pripombe glede stvari, ki jih je imela tožena stranka v zalogah. Zato so bile te navedbe pravočasne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja se je tako postavilo kot sporno dejstvo, ali je bilo res vse blago v zalogah proizvedeno pred prepovedjo prodaje. Opisana procesna situacija je zato terjala ustrezen odgovor tožene stranke.
Namen določbe četrtega odstavka 833. člena OZ je v zagotovitvi odmene tistemu zastopniku, ki v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja vlaga v pridobivanje kupcev, do prekinitve pogodbe pa pride prej kot bi se ta vlaganja lahko povrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00020475
ZGD-1 člen 263. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prosta podjetniška presoja - merila - pravno relevantna dejstva - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - ravnanje v dobro družbe
Čeprav pravilo "proste podjetniške presoje" pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb. Merila oz. zahteve, ki morajo biti podane, da je mogoče govoriti o polju proste podjetniške presoje, so naslednja:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja "ex ante";
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - predlog za začetek postopka - sindikat - molk organa - določitev reprezentativnosti sindikata
Sodišče prve stopnje je dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP).
Tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel kot novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata po 50. členu ZDSS-1, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1.