Čeprav tožnica tožbe ni umaknila (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznosti.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, ne izgubi pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023245
URS člen 26. ZKP člen 110, 110/3, 215, 215/3. ZPP člen 8, 212, 213, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku - razdružitev - odškodninska odgovornost države - protipravnost - prekinitev vzročne zveze
Izročitev vozila tožeči stranki v tem primeru do razdružitve z nadgradnjo ni bila možna, saj je nadgradnja predstavljala dokaz v kazenskem postopku. Tožeča stranka je takoj po zasegu predlagala, da zaradi zapletenega postopka razdružitve in možnosti nastanka znatne škode v primeru nepravilne razdružitve, sama izvede razdružitev. S tem je izrazila svojo voljo, da sama opravi razdružitev. Tožena stranka je temu predlogu sledila in tožeči stranki omogočila razdružitev 9. 6. 2014, vendar do nje iz razlogov na strani tožeče stranke ni prišlo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v tem primeru izvršila svoje dolžno ravnanje glede zahteve za vračilo vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020371
ZPP-UPB3 člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1, 355. ZVPSBNO člen 4.
pogodba o sofinanciranju - evropska sredstva - protispisnost - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - državna pomoč
Strošek in projekt morata biti v medsebojni zvezi, kar izhaja že iz narave pojma upravičenih stroškov. Strošek, ki ni neposredno povezan s projektom, ni upravičen do sofinanciranja evropskih sredstev. Zaradi te povezave, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, je nujno potrebno rezultate razvoja omenjenih prvih devet iteracij vključiti v nadaljnji razvoj in vzpostavitev sistema IKC.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020689
OZ člen 105, 105/2, 107, 131, 131/1, 171, 171/2, 289, 299, 619, 637, 639, 639/5, 648. ZGO-1 člen 82, 82/2, 88, 88/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
podjemna pogodba - povzročitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - pravila skrbnosti in stroke - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev - odstop po volji naročnika - nasprotna terjatev - procesni pobot - zmotna uporaba materialnega prava
Od vsakogar, ki ravna z določeno stvarjo, se pričakuje, da bo ravnal v skladu s splošno poznanimi pravili, po katerih se lahko prepreči nastanek kakšne škode zase ali za druge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020736
OZ člen 20, 20/3, 240, 668, 668/2, 671, 674, 854. ZPP člen 7, 212. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 5/1.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska obveznost - razpravno načelo - nezatrjevana dejstva - carinjenje blaga - uvoz blaga - prevoz blaga - glavna obveznost - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - špedicijska pogodba - prevozna pogodba - tipično izpolnitveno ravnanje - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - bistvene sestavine pogodbe - tovorni list - obstoj pogodbenega razmerja - razmerje z mednarodnim elementom - sprememba pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča je s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila in ji hkrati ponudila izvedbo postopka tranzitnega carinjenja in dala novo ponudbo za prevoz, tožeča stranka pa je to sprejela (potrdila), prišlo do spremembe predmeta prvotne pogodbe. Ker se je torej tožeča stranka strinjala, da tožena stranka namesto uvoznega carinjenja izvede carinski tranzitni postopek, za odločitev o tožbenem zahtevku ni (več) pomembno, zakaj je tožena stranka odpovedala prvotno dogovorjeno storitev uvoznega carinjenja. Tak zaključek izhaja tudi iz navedbe tožeče stranke, da je bil po tem, ko tožena stranka uvoznega carinjenja ni želela opraviti, njen namen, da novi špediter prevzame zgolj carinjenje. Tožeča stranka torej po tem, ko ji je tožena stranka sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila, ni vztrajala pri (prvotni) izpolnitvi niti ni od pogodbe odstopila (prim. drugi odstavek 668. člena OZ). Pač pa je pristala na to, da tožena stranka opravi postopek tranzitnega carinjenja. Zato je tudi sama iskala novega špediterja. Spremenjeno pogodbo pa sta nato pravdni stranki začeli izvajati.
Kot izhaja iz neprerekanih navedb pravdnih strank, torej do prevoza blaga 26. 4. 2013 ni prišlo zato, ker (1) tožeča stranka toženi stranki 25. 4. 2013 ni sporočila vseh potrebnih podatkov in dokumentov, ker (2) je tožeča stranka toženi stranki sporočila, da noben špediter ni pripravljen opraviti carinjenja, ne da bi hkrati opravil tudi prevoz in ker (3) ji je istega dne tudi sporočila, da je našla drugega špediterja, ki bo opravil kompletno logistiko (carinjenje in prevoz blaga). Tožeča stranka je bila tista, ki je odstopila od (spremenjene) pogodbe, pri čemer so bili razlogi za odstop od te pogodbe v sferi tožeče stranke. Po tistem, ko se je strinjala, da tožena stranka izvede carinski tranzitni postopek in prevoz, ni našla špediterja, ki bi opravil le uvozno carinjenje brez prevoza. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo v tem, da je ta nenadoma in neutemeljeno odpovedala opravo naročenih storitev prevoza in carinjenja. Posledično ne more odgovarjati niti za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi zamude z izpolnitvijo.
vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost - neupravičena obogatitev - povečanje vrednosti nepremičnine
Bistveno za presojo v konkretni zadevi je, da je tožnik vlagal (z lastnimi sredstvi in delom ter ob pomoči sorodnikov in prijateljev) v nepremičnino toženca, in sicer v prepričanju, da je nepremičnina v lasti njegove matere in da jo bo podedoval. V nepremičnini je živel in vse do materine smrti ni vedel, da je dejanski lastnik nepremičnine postal toženec in da je slednji nepremičnino dal materi v najem. Toženec je vedel, da tožnik živi v nepremičnini. V obdobju od 1. aprila 2007 do konca aprila 2011, ko je izgubil posest nepremičnine, je tožnik (med drugimi) izvedel dela (prizidek z WC-jem, dokončanje podstrešne sobe, mejno ogrado in žičnico za vinsko trto), ki so povečala vrednost toženčeve nepremičnine skupno za 2.260,00 EUR. Na podlagi predmetnih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in na podlagi 190. člena OZ v zvezi s 193. členom OZ tožniku prisodilo predmetni znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00020699
URS člen 25. ZGD-1 člen 40, 40/2, 52, 52/1, 318, 512, 513. ZRev-2 člen 38. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - procesna legitimacija predlagatelja - zastopanje družbe - upravičenje za zastopanje - notranje omejitve zastopanja - zloraba pravice - pravni interes delničarja ali družbenika - posebna revizija - sklep družbenika - procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice - koncern
Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru.
Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.
Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za vzdrževanje cestišča - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - spolzka podlaga - protipravnost ravnanja - gostinska dejavnost - standard zahtevane skrbnosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - nepazljivost oškodovanca - pazljivost pri hoji
Če oseba teče po mokri in spolzki podlagi, tvega padec, kar je - poleg krivde tistega, ki je namestil in dal na uporabo preveč zdrsljivo podlago, tudi njena lastna krivda.
Toženka je gospodarska družba, ki opravlja gostinsko dejavnost, zato se od nje pričakuje, da vzdržuje in zagotavlja standardno varne površine v svojem gostinskem obratu, po kateri hodijo njeni gostje.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021832
OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 283. ZPP člen 312.
krivdna odškodninska odgovornost - kolesarska nesreča - odgovornost kolesarja - prispevek k nastanku škodnega dogodka - prispevek k nastanku škode - alkoholiziranost kolesarja - nočna vožnja z neosvetljenim kolesom - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem - tuja nega in pomoč - nadomestna izpolnitev - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa
Glede na jasno mnenje izvedenca travmatologa ne more biti nobenega dvoma, da je k nastali škodi odločilno prispevala tudi tožnikova alkoholiziranost. Ta nikakor ni bila neznatna, kot poskuša prikazati pritožba. Tožnikovo prepričanje, da je bil kljub temu sposoben za varno vožnjo, ne more biti odločilno. Dejstvo je, da se tožnik na trčenje ni ustrezno odzval in je zato nekontrolirano padel. Odveč je pritožbeno razlogovanje o tem, kako naj bi potekal padec vinjenega kolesarja s kolesa. Bistveno je, da je toženec, čeprav je nanj delovala enako močna sila trka, po padcu, za razliko od tožnika, utrpel le neznatno poškodbo (udarnino).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na toženčevih nepremičninah. Tožnik je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil toženec, ne more pa od toženca namesto denarne odškodnine zahtevati njegovih nepremičnin. Takšna zahteva nima opore v materialnem pravu, saj tožnik ne navaja, da se je s tožencem sporazumel za nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).
OZ člen 132, 168, 352, 352/2, 364, 364/1, 364/2, 365.
premoženjska škoda - navadna škoda - manjvrednost zemljišč - zastaranje odškodninske terjatve - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - pretrganje zastaranja
Do posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/2, 365, 365-3.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - odškodnina - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - okoliščine konkretnega primera - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine primera so tisto merilo, ki sodišču narekuje izbor ustrezne metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov.
Vsak dajatveni zahtevek ima svojo podlago oziroma temelj, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022249
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 39. ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - osebnostne pravice - relativno javna oseba - zloraba pravice - standard žaljivosti - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - kodeks novinarske etike
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.